Spomini starega gojzarja, Špičasti vrh Kislica 994 m in

 

Najin prvi letošnji  pomladni dan ,sva izkoristila za obisk Špičastega vrha

 ter Kislice 994m. nad Frankolovem

Vrhova  ne dosežeta niti 1000 metrov imata pa kar ,spoštovanja vredno strmino.A ker sva prejšnji dan hodila samo po ravnini okoli Ponikve , sva si prav zaželela malo strmine. Sicer je bil načrt, da greva na Uršljo goro. A zato bi rada, da bi bilo vsaj malo topleje, mojega zadnje čase tako rado zebe. Sva dejala greva malo bolj na jug. Ja je že tako, da z višjim Emšom pride tudi želja, po bolj toplih  razmerah

Včasih sva štartala od tukaj , na odcepu za pot na grad Lindek, ki pa je sedaj skoraj nedosegljiv se menda kamenje  ruši ter desno na Stenico, kjer sta pred leti že tudi bila potem pa sva se vrnila po krožni poti do sem nazaj...No sedaj pa se zapeljeva malo višje do Tihe doline

To parkirava ,ter se na poti v levo čez travnik v gozd po poti ki se prične vedno bolj strmo dvigati.

Ob poti naju spremlja vresje ter veliki šopki teloha

Že od leta 2014 hodi v tu gor vsako leto razen lani pa saj je zelo veliko spremenilo, nastale so nove gozdne ceste

Z nekaj časa se vzela za mazdo kar hitro se dvigala seveda saj greva skoraj navpično navzgor..

On gree lepo počasi za mano no saj tudi preveč...

Zelo lepo oblikovano drevo ki je najbrž bolano, je pa že tudi zaznamovano da ga bodo podrli, ko bova naslednjič šla to gor da že ne bo več... Ta je kot kaže pot kajti vem sedaj ni več daleč do ovinka potem se bo za nekaj trenutkov cesta malo položila nato pa zavila na desno

Tu sta naju srečala prva pohodnika. sta dejaal , da bosta poskusila , če je ta pot kaj drugačna, manj strma. Ha ha smo se smejali, ne nosi vrh zastonj ime ŠPIČASTi vrh_

A desna stran cesta ni več tako zelo strma če greš poleti je tu zelo veliko metuljev, se vidi da je tu narava  malo bolj prvinska...

Dnevnih Pavlinčkov, ter Gospic Črtastih medvedkov....

Vedno višje sva

Sedaj pa že greva počasi proti vrhu, kjer so pred kratkim podirali drevje

Še po ozki potki,

Pa sva že na odcepu za Kislico ,ampak midva bova krenila na levo po prekrasnem grebenu proti Špičastemu vrhu, od koder je čudovit pogled na vse na Frankolovo na cerkev svete Hojke nad Frankolovem, Šmartinsko jezero ,če je jasno se vidi lepo proti Celju Anskemu vrhu, Šmiklavški  hrib, ter ostale vrhove na drugi strani Savinjske doline

Tale greben mi je zelo všeč eden mojih najljubših posebno je čudovit malo kasneje ko se kar blešči od nekaj posebno lepe trave, vresje pa še eno drugo zelenje 

Tu je prišla družina z majhnimi otroki nasproti

Tu pa sva obstala in se zazrla navzdol ter obudila spomine na najin obisk Špičastega vrha kako je kar naenkrat pod nama zmanjkalo steze šla sva seveda malo po svoje,(je pa res, da ta pot ni označena) pred nama je bila strmina, kot bi ravnino postavil pokonci, bilo je  prvega decembra ,tla so bila že rahlo pomrznjena, ampak kljub temu sva prispela na vrh vedno se rada ustaviva tu ter si osveživa spomin na 1 obisk tega vrha.. Ti je bilo leta 2013 

Že se bližava  proti koncu prvega cilja, tam na skalah vidiva skupino ljudi zgleda da bo kot zadnje čase v času korone ,ta vrh zelo obiskan. Res je bil.

Prvo sva se spravila malo nižje kajti vrh je bil zaseden se pa precej spremenilo od predlani kar sva bila tukaj , grmovje, drevje je posekano , tako da je še lepši pogled v dolino ampak ,žal je bila vidljivost bila skoraj nična,...Se pa spomnim , da sem predlani slikala metulje ki so se sončili na teh grmih.

Ja potrebujemo dež ne samo za poljščine ki propadajo zaradi suše ampak tudi za čudovite razglede po vrhovih ki jih nam nudi dež ko opere vso nesnago iz ozračja

No ena skupina je odšla midva sva še kr bila na sončku potem je prišel eden iz druge strani po hribu ki je naju slikal a je takoj odšel nazaj

Nato pa je prišel še drugi ki je napovedal ko sva mu dejala da sva prvič izvedela za ta vrh ko sva bila na gradu Lindek da je neka gospa dejala da je lepo tu  gor ,samo da je veliko kač, ja to pa drži je dejal potem Pod temi skalami domuje modras ki so mu dali ime Bajtar ,je že zelo star ,pa še dva sta malo nižje ampak niso nevarni, če jih lepo pustiš na miru moraš pa paziti če daš oblačila na tla  malo bolj vstran,da se slučajno ne zalezejo vanj😀. Drugače pa je dovolj prostora za vse živali in ljudi na tem svetu, le strpni moramo biti in ne po neumnem panični,😁😁😁😁

I

Ja res je skalnat vrh, letos tudi zelo razgledan, so počistili vrh, še bolj kot prejšnja leta na njem pa so klopce tako da te da si lahko odpočiješ, pa da te zadnja plat ne boli preveč..

Nato pa sva se vrnila po isti grebenski poti nazaj do razcepa,

Nato pa nazaj in navkreber čez hlode proti vrhu Kislice 

Navzgor 

Kjer sva se odpočila na mali novi klopci, slikale sta  naju je prijazne pohodnice, ki  sta prišli iz Socke, 

Midva pa sva nadaljevala naprej po zahodni strani navzdol,presenelčena sva bila ko sva videla ta stolp.Pred leti , ko sva enkrat šla že tukj ga ni bilo. Ja spreminja se vse-- Tudi tu je bil lep pogled v dolino.

Nato pa sva pohitela navzdol.  Samo enkrat sva že šla po tej poti , pred leti, se nama pa je zdelo da je pot bolj strma. Ali pa je morda to vse v glavi, ups v nogah...

Prekrasen šopek telha trije cvetovi edennad drugim, ja saj ne moreš mimo....Skratka prav vesela sva bila da je te strmine, klanca konec. Je pa bila ta pot dobra za vzdrževanje , kondicije, ravnotežja...

Ru sva prišla do te table kjer je zapisano da stoji tu Tisa, v družbi bukev

Prebrala sva, ter se napotila na desno stran, na levo gre proti Socki

Tukaj je bilo pred leti , ko sva naredila to krožnopit neverjetno veliko telohov, tako na gosto skupaj, kot bi jih nasadil---Letos jih je bilo manj, pa zato zelo čepi in velikicvetovi...

Po dolgi ravni cesti kjer sva namesto , da bi šla spodaj, ali zgraj sva krenila po srednji poti, prispela sva na travnik , baje se ta delimenuje Tiha dolina. No tako je povedala pohodnica na Kislici...

Tu sva si priviščila, pozno maalico, oziroma rano kosilo,  počitek na soncu je dobro del, ja sva dejala, se pozna da je prišla v deželo pomlad......

.... A sva čez mekaj časa kar preklicala te besede. Pričelo je tako strupeno pihati in temen oblak je zakril sonce, , sence so se sprehajale po nasprotnem hribu Stenica, kjer sva tudi že bila enkrat, a sva namenjena še enkrat gor, da vidiva, ali se je kaj spremenilo ..No kar hitro sva pospravila in odšla naprej

Prav vesela sva bila da sva spet na izhodišču. Kajti vsa toplota, ki sva si jo nabrala na soncu, je počala počasi izhlapevato...

Z veseljem sva se izrla na pot, kjer sva pred nekaj urami štartala na ta dva vrhova. Tu je nama zelo všeč. No strmina je vsako leto bolj po konci postavljena, po drugi strani pa je to dobro,  za vzdrževanje kondicije. Kajti opažava, da bolj, ko hodiva manj sva utrujena...

Nazaj grede pa sem ujela nad krošnjami dreves grad Lindek,kamor tokrat se nisva napotila. Enkrat sva bila pa je prepovedano zadrževanje, zaradi rušenja kaenja... Kakor koli žal namaje bilo. Tja je zelo lepa pot in prigradu nama je bilo vedno zelo všeč. No morda pa bodo  kaj uredili...

Skratka krasen prvi pomladanski dan je bil...

Naj b lepa pomlad za vse. Predvsem pa naj bo mir na tem razburkanem svetu...

p.p.