Spomini starega Gojzarja _Potepanje po Koroškem

Turneja po Koroškem, no vsaj za naju.....

  bi lahko dejala,No  pred kratkimpred dvema dnevoma , sva obiskala Uršljo goro, ki je že skoraj na Koroškem,čeprav si jo tudi Štajerci lastimo ha ha. A je že tako, da se v hribih zabrišejo vse meje, ni važno kam spada ena gora, hrib, ampak je važno to , da se tam dobro počutiš, da so tam dobri  veseli ljudje doma ...

 Tam ni faušije ne zlih misli, tamj ,nič negativnega. Če kdo nosi v sebi slabe težke misli se mu  v hribih izgubijo izpuhtijo...

Prav za prav sva nameravala iti na ta vsakoletni obisk teh vrhov že pred dobrim tednom. A ker je bila takrat neznosna vročina, ki jo težko prenašava , sva dejala greva pozneje dokler pa sva se ohlajala ob naših jezerih---

 V soboto pa sva dejala greva in sva šla--- Rahlo sveže sončno  jutro je naju dohitelo že v Starem trgu pri Slovenjgradcu

a jutranja svežina in tista lepota, prelivajoče se svetlobe,

ki ti da energije za ves je dala slutiti da bova   preživela krasen dan.proti  peljala proti Leškim cerkvam

A sva se samo za  ustavila, samo toliko da sem jih ujela v objektiv

nato pa sva nadaljevala pot proti najinemu prvemu cilju hribu  Jankovcu 1200, kjer še nisva bila sva pa že večkrat hotela iti na njegov vrh

Pripeljala sva se do Luž, kjer sva enkrat že bila , ko sva iskala dostop do Cerkve svetega Lenarta na Platu, a sva potem odšla nazaj in čisto slučajno odkrila vrh zvonika cerkve , ki se je bleščal v popoldanskem soncu med vrhovi smrek...

Med mačjo dišečo meto 

sva krenila po gozdni cesti navzgor

upajoč da sva na pravi poti, res sva bila 

med kontrasti jutra 

ter strmino, sva kar naenkrat prišla na cilj

mimo ravnih smrek s košatimi krošnjami, ki so ustvarile skoraj polmrak že v poznem jutru...                         

Dišeče ciklame , koliko jih je bilo ter klopca ki sva jo seveda preizkusila 

Nazdravila sva ,  ter se vsa vesela čez nekaj časa podala naprej, a sva na sredi poti krenila levo na travnik 

ter se vrnila mimo začudenih krav do izhodišča ter se napotila nazaj--

 Ko sva prispela do odcepa na Platu za cerkev sv.Lenarta sva krenila navzgor, to pot pa že poznava 

Pot je bila pokošena, sva oba v en glas dejala, najbrž je bila lepa nedelja... Nisva se zmotila ob vratih je bilo okrašeno

tako kot je povsod v času proščenj in lepih nedelj .. Občudovala sva fresko na steni cerkve... Ja res bi bilo lepo, če bi jo  restavrirali...

tudi tukaj je bilo polno ciklam

in svečnikov

Zelo nama je všeč ta kraj. Cerkvica skrita med smrekami več o njej se pa lahko prebere  na linku (   https://www.mezica.si/objava/60127 )  (da jo komaj najdeš) je pa zanimivo, tudi cerkev SV.Lenarta nad Gornjim gradom je zakrita z drevjem, a obe so lepi 

Slikala sva se uživala v preletu metuljev ter se nato po krožni poti ob gozdu 

 vrnila do izhodišča,na drugu strani sva opazila lep čisto poseben čebelnjak A žal nisem imela  drugega aparata zraven, da bi ga približala

Nato pa mimo čudovito obnovljene  kapelice ,

ter ves čas s pogledom na Peco in mimo hiše ki jo ravno pokrivajo s skodlami....

Sva se ustavila ob kapelici, kjer je moj pozvonil za zdravje

ob cvetočih robovih ob poti, in dišečih borih ter brinju sva kmalu prispela na Andrejev  vrh

 

ter si na vrhu priviščila izdaten , zajtrk oziroma malico..Za mizo ja lepo so urejeni ti vrhovi..... Tu je prišla še prijazna domačinka za nama  s katero smo se zapletli v prav prijeten pogovor... Nato je ona odšla misva pa sva še vedno ostala in še kar nekaj čas uživala v šelestenju krošenj, ki jih je veter prav nalahno zibal sem in tja Vpisala sem se, nato pa sva pohitela naprej, kajti pred nama je bilo še kar nekaj poti

Vpisala sem se 

Nato pa sva se zapeljala do Harmonkve kapele , ki je sedaj res prava paša za oči 

ter se ob znaku za Volinjak podala preko travnka navzgor, kjer je tako omamno  dišalo po senu, prav za prav po otavi 

Nato pa se ob zanimivih napisih,  

žal sem se prepozno spomnila, da bi vse poslikala, počasi vzpela na vrh čarobnega Volinjaka, ki je za mene najlepši v jeseni, ko je že malo hladneje, ko se kadi in veje toplota iz lukenj  notranjosti hriba, pa ko je vse naokoli rahlo v meglene tančice zavito.... Prekrasno doživetje, ki se ne da popisati, ampak ga moraš doživeti  

Na drugem travniku sva srečala kolono razposajenih veselih pohodnikovPohitela sva v temni gozd, postajalo je topleje in se je prav prilegel svež gozdni ohlajeni zrak

Tudi tukaj so ob lepo urejeni poti,stopnicami kraljevale ciklame

kar htro sva dospela na vrh ter si vzela malo časa ... Imela sva srečo ves Volinjak je bil samo za naju na razpolago 

A sva odšla takrat ko je postalo najlepše, je že tako da kar je lepo mine v trenutku, kar pa ni se vleče kot jara kača...

Vrnila sva se spet do travnika , kjer sva na hitro poglledala v Mežiško dolino s Peco , ki kraljuje nad njo 

ter se mimo prekrasne kapelice odpeljala do Leških cerkva 

ter se nato po gozdni poti napotila na vrh Pristovega vrha 703 m

Pogledi navzdol čez travnk na Leške cerkve 

ni visok , a je  zanimiv

Nato pa se od Leških cerkva mimo Leš zapeljala na Prevalje, kjer sva parkirala v senci , ter se mimo železniških tirov napotila še na Brinjevo goro. 

A že  kar na začetku sva vedela, da sva se napačno odločila.

 Na Brinjevi gorisva bila že dvakrat poprej, a vedno zjutraj ko je bilo še hladneje... tokrat je bila ura že kar pozna in kar v redu je pripekalo,

a kot začudo tokrat njemu strmina in vročina ni delala nobenih težav.Sicer je bilo nekaj poti tudi po sencii, navadno grem lahko brez vsakih problemov, no ne vem postajalo mi je vroče in 

In on me je čakal, kar se ni zgodilo že ne vem koliko let... no vse je enkrat  prvič ,sva se oba smejala, ko sva premagala strmino :Sem se pa zamislila, da ne strmina ampak vročina je moj nasprotnik...Pa še tako je ker imam zadnje čase probleme z osteoporozo, si nadenem pas na pohodih, tako da me hrbtenica ne boli... Mi je pa zato pod  pasom vroče, ja kar je za nekaj koristno je za drugo slabo... torej sem snela pas in ja takoj sem bila kot prerojena...:

Sva pa si vzela čas, ter se odžejalaodpočila v senci in kriza je minila...

Nato pa naprej ob   gozdu po  travniku do kapelice, ki me vedno znova očara

nato pa na desno skozi senco od tukaj se lepo vidi na Uršljo goro

Ja 

res lepa kapelica pokrita s skodlami, ali šitlni--Pot pa je naju spet vodila po cesti  naprej ter po strmih lepih stopnicah navzgor

prvič ko še nisva vedela za te stopnice in pot sva šla kar čez električnega pastirja , ja ker sem bolj male sorte te lahko prekleto strese ha ha ha ha 

No prešla sva ta del ter se povzpela po koreninasti poti... ja všeč mi je

ko pa prideš na vrh , je prekrasna pot, nekje položna, nekje malo bolj ravna a lepa skoz in skoz.

prave grebenske peti 

Ja rada hodiva po takih poteh, ne samo zato da sva v naravi, da se gibljeva,večkrat sem že dejala da je najina pot tudi cilj. Uživava v cvetju ob poteh, ob preletavajočih se metuljih ob dišečih ciklamah, ja na vrhu sem imela vtis da vsa Brinjeva gora diši po njih. Morda je, morda tudi ne, kakor že koli jaz sem ta vonj odnesla s seboj v dolino in najbolj mi bo ostal v spominu na ta obisk gore.

 Pa ne da ne bi bilo drugače kaj zanimivega, 

Prekrasna svetloba za oltarjem v kapelici sv. Kozma in Damijana pa seveda močan zven zvona,ko sem pozvonila za zdravje, prvo s ta majhnim potem pa z velikim ... Presenečena sem bila kako močno doni in je zvonil , zvonil za zdravje srečo za ljubezen za mir , strpnost in razumevanje  tega smo vsi skupaj zelo potrebni...

Čez nekaj časa pa sva se vrnila vesela da nam je uspel načrtovan izlet... Zapomnila si ga bom tudi po tem ker sem prvič imela jaz krizo, a sem jo premagala....Vrnila sva se po slikoviti poti 

Ter  po spustu po stopnicah sva  zavila levo, namesto desno.

Kjer sva se odžejala, popoldan pa zaključila ob veseli glasbi in petju. Ja to pa je bila še dodana  vrednost tega pohoda na Koroško. Nepričakovano in res je bilo prijetno....

Nato pa sva nadaljevala pot po cesti in se spet po travniku vrnila v dolino..Zadovoljna vesela, ja nisva naredila ne vem koliko km ,

a bilo je prelepo , tako da včasih ni vse v višini in dolžini poti, ampak v vsebini....

Še se bova vrnila le v drugačnem zaporedju...

p.p.