Po Šaleški dolini......
Jutra so sedaj spet malo toplejša, a v zraku se že čuti tisti oddaljeni dih prihajajoče jeseni, čeprav smo praktično še na vrhuncu poletja...
Všeč so mi sprehodi po naši dolini, posebno so lepi v jutrih, pa naj bo to ob ,
Škalskem jezeru 
Velenjskem jezeru...
ali pa po na pol zaraslih poteh preteklih gozdnatih ppvršin, kjer se sedaj bohoti grmovje, ter čaka na zazidavo---
ali pa samo skozi sončni park s sončno uro-
- belimi brezami, ter srčkom iz žarečih sončnic
Povsod je lepo, no to je vse na desnem bregu reke Pake-
Na levi breg res pa zaideva redkeje.....
Čeprav sva v preteklih letih zelo velikokrat krenila proti Velikemu, ter malemu Kožlju vrhovoma nad Velenjem, na levi strani Velenjskega gradu---ter seveda na Jakeca , kot ga ljubkovalno umenujemo, cerkvico sv. Jakoba, ter na vrh nad njim Gradišče 557 m , ki je na desni strani Velenjskega gradu- Tudi na Velenjski grad zavijeva tu in tam, Vsaj dvakrat na leto tudi sedaj--- Drugačepaso ti bližj cilji za pozimi in zgodaj spomladi res najboljprimerni.... Danes pa sva dejala greva malo pogledati, koliko se je spremenilo od lanske jeseni, ko sva bila na gradu, kajti v našem mestu se veliko spreminja, na novo gradi.podira , mesto pač vedno znova in znova raste se spreminja gre z časm naprej
Po Jenkovi cesti sva krenila naravnost maranost navzdol, pred očmi sva na koncu že videla najin cilj. 
Kjer je Mery uživala v srečanju s psičko Luno...
Hiteli smo in pri podhudu zavili navzdol ter si grede še hitro ogledala čudovit mozaik ki krasi steno
Mimo cvetočih gred
Hiteli smo in pri podhudu zavili navzdol ter si grede še hitro ogledala čudovit mozaik ki krasi steno
zavili na desno.
....
Mimo tabel 
Mimo tabel 
ter krenili navzgor po 233 stopnicah
Navzgor, kjer sva si levo ogledala lepo urejeno skakalnico, ki je bila včasih ,kakor tudi sedaj vponos prireditvam v Velenju v poletnh skokih na skakalnici...
Postajalo je vedno topleje, midva pa sva opazovala lepa drevesa , ki so pod vrhom krasila drvored. Kostanji, a kot veliko kje so letos vsi tjavi, kot bi bili bolni
Tu na tej strani so bila vrata še zaprta, no saj ni čudno bila sva kar zgodnja, odprejo muzej šle ob 10 uri---Torej sva se napotila v park ob gradu, lepo je ttukaj. Včasih je bilo tu parkirišče sedaj pa je fontana, okoi nje pa klopi..
kar precej Velenjčanov obišče vsak dan grad. Nekateri s svojimi kužki,
drugi za rekreacijo gredo po stopnicah gor in dol nekajkrat, ostali za jutranjo raugibavanje, ali pa kar tako za dušo. Sa so v naravi, da uživajo v zelenju, miru,ali pa da se potopijo z mislimi v preteklost gradu in njegovih prebivalcev. Res veliko tabel je ob stopnicah navzgor, ter zgoraj z vsemi opisi kar lahko prispeva v drobnejši vpogled na prebivalce gradu že pred davnimi 750 leti....
A ker jih je res veliko je res najbolje, da vsak , ki ga to zanima, pride sem gor si ogleda vse od zunaj in od znotraj, a ne pred deseto uro
ob enem pa obujala spomine na praznovanja tu na vrhu,ob dnevu rudarjev, tretjega julija. Ja takrat je bil rudarski stan še cenjen in spoštovan....
Nato pa sva skozi mostovž zavila še na severno stran gradu, kjer sva se hotela razgledati in uživati v pogledu na Velenje.
A je sedaj z razgledom bolj slab, no na nekaterih mestih se še lepo vidi na mesto, 
ostalo pa že prekrivajo krošnje
ostalo pa že prekrivajo krošnje
Navzdol ter..
.
.
Še zadnji počitek na klopi ,pogled skozi mostovž 
in že sva zavila po krožni gozdni cik cakasti poti,
poti proti Staremu Velenju,
ki pa bi bilo bolj prav, če bi napisala obnavljajoče se Staro Velenje, ja zelo se je spremenilo v teh 55 letih, kar sem jaz v Velenju
Skozi ktošnje vej tu in tam lahko ugledaš stavbe, tu sva tudi videla , da je spet šla v zgodovino ena dotrajana stabva...
Ter se povsem
iz druge strani
vrnila spet na desni breg reke Pake, ki se je bleščala v jutranjem soncu
Lepo je to naše malo mesto.... In če ga nekaj časa ne raziščeš, šele spoznaš, kako se spreminja in in mi z njim...
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar