Danes sva srečala stare stare prijatelje, ali naj se bolje izrazim stare znance... Včsaih pred tridesetimi ali morda še več, smo si bili zelo blizu...njo sva bili nekaj čas tudi v tujini skupaj, pa potem v službi on pa je z mojim delal nekaj let skupaj ... Precej časa smo se družili, skupni pikniki, obiski pač vse kar nekako spada v druženje ljudi, ki imajo skupne interese ..-
Ja bili smo mladi mlajši vsekakor kot sedaj Nat
o pa so postajala srečanja vedno redkejša, še sedaj ne vem zakaj prav zaprav je tako naneslo .. Je že tako da se z leti človek razvija v določene smeri, pričnejo ga zanimati razne do sedaj neznane stvari ,nas na novo pritegnejo, če drug nimajo zanimmanja zato, potem nekateri pogovori postanejo tabu, oziroma odvečni prisiljeni.. Nekako opaziš da si povsem na drugi valovn dolžni ... Ja odtujili smo se ....
Leta minevajo na obeh straneh se pojavljajo sklepajo nova poznanstva, ki morda, ali pa tudi ne prerastejp v trdna prijateljstva... Življenje gre naprej svojo pot in mi z njim
Seveda se še pozdraviš z bivšimi prijatelji, a ta srečanja niso več tista, kar so nekoč bila. Površno je pozanimanje, kako si kaj kako ti gre ,si zdrav in to bi bilo že vse--- morda še potem, ko greš že naprej si misliš joj kako sta se spremenila ne samo v fizičnem smislu, to smo se vsi, ampak tudi drugače, v razmišljanju .
Z otožnostjo pomisliš kako se vse spreminja, vzporedno mi pride na um , da smo ljudje kot reke,spritoki in sovodnji... Vsi tečemo v svoji strugi , smeri so različne ,tu in tam se nam pridružijo , potoki, in potočki , skupaj nadaljujemo nekaj časa v sinhrono umirjeno gladino ,včasi je kje kak odcep, nekaj vode ponikne a se pojavi spet na povsem drugem mestu, ter se znova združi, v veselih iskrečih se kaplijcah , ki se blešči v sončnih dneh ,kot da se nikoli niso ločili..včasih pa smo kot reke, ki nas razburkajo valovi temnih oblakov in bliskov ki tako gladko gladino razburka in nas valovi čustev ponesejo prek čeri, tam se potem izkristalizirajo tista prava čustva , če so tista prava globoka prijateljstva prisotna se spet združimo v še trdnejše vezi ki trajajo leta in leta in jih prav niče ne more uničiti..Če ne pa se ločimo in izpuhtijo v zrak vse še tako trdni nameni in želje....
To so prijateljstva v reali v virtualnem svetu je to precej drugače. Tudi tukaj se spoznavamo preko raznih zapisov, fotografij ,ter objav..Z nekaterimi si lahko leta in leta prijatelj, tudi v živo se srečaš z njimi... Lepa so ta srečanja..Iskreno si vesel...Imaš občutek da si srečal starega prijatelja, čeprav se poznaš z njim krajšo dobo .Vedno te zanima in si vesel vsake prijateljeve/ičine objave... So pa tudi prijatelji, ki pač imajo željo ali morda naj rečem firbec, da si med njihovimi prijatelji, da si pač samo številka, ali pač samo kot opazovalci sledijo, ali pa tudi ne..Četudi ti slediš njegovim objavam, daš kementar ali pač samo všečkaš.....
Se pa vprašam, zakaj si potem dodan kot prijatelj , če ni od njih nobenega glasu ...Nekateri pravijo da jih ne moti če so prijatelji neaktivni. Tudi mene ne,saj je v reali življenje veliko pestrejše , a moti me , če pri vseh drugih so še kako aktivni , pri tebi pa tišina.. Pa seveda me moti pri tistih prijateljih,s katerimi smo bili še kar do nedavnega še aktivni, smo si komentirali eni drugim, potem pa tišina---No saj bi lahko vprašal/a, morda jih pa moti ker sem pač preveč odkrita Kakor koli , ali je to aroganca, vzvišenost, večvrednost,ali so res tako egocentrično naravnani, ali pa morda tudi pri njih Emšo dela svoje, ne vem.Kajti virtuala, je kakor jo že ceniš a drugače, kot je prijateljica nekoč dejala, kot bi lizal skozi šipo sladoled...Torej nič življensko pomebnega, a vseeno,.Če pa zbrišeš, ali pa pride do kolapsa na tvojem profilu , tako imenovanih prijateljev pa nastane haloooo, kaj zbrisal si me????? Pa se več kot eno leto ni javil!!!!!tako, da potem resno razmišljaš, ali je sploh bil moj prijatelj/ica, saj se ga ne spomnim, kajti čas ga je je že davno zbrisal
Kakor koli, starejša, kot sem,vedno bolj opažam tudi take stvari, , ki pa me morda prej nikoli niso motile...Ali je to morda pogojeno z EMŠOM , z mislijo , da morda ne dohajam več nekaterih stvari, ali pač samo malo bolj pronicljivo opažanje , kako se svet vrti in analiza vsakdanjih stvari, ki pa niti niso ne vem kako pomembne, a so vseeno del našega obrobnega vsakdana---
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar