Contributors

četrtek, 17. junij 2021

SPOMINI STAREGA GOJZARJA-LEPENATKA

 

Najin cilj je bil Lepenatka nad Gornjim gradom. Od Lenarta mimo gornjega Špeha nazaj pa še skok h kapelici ter nazaj spet k cerkvi Sv Lenarta...Navadno greva krožno pot po južni strani Lepenatke a zaradi odprtega terena sva se raje odločila za to pot  
bila kar zgodnja ,nad cerkvijo sva videla zarjo, a sončni vzhod sva lepo preskočila, ker sva vedela , .
da ne bo kaj ekstra.
.Jutra posebno zgodnja so zakon, seveda tudi  zaradi tega, ker se je obetal vroč poletni dan. Ker sva oba bolj občutljiva na sonce, vsak iz drugačnega vzroka, se pač prilagajava, greva malo prej od doma , čeprav je včasih kar težko vstati, kot je bilo tokrat zaradi nogometne tekme Nemčija Francija.. 
Veselo sva zakorakala po lepi poti mimo rampe strmini proti Zg. Špehu in ob opazovanju zelenečih dreves , potočkov
Postajalo je vroče zjutraj je bila ptrv sveže, tako da sva bila na vrhu že prav lepo segreta...


 ob poti sploh nisva opazila, da je bila pot večji del postavljena skoraj pokonci. To sva potem občutila šele nazaj grede  

a kaj kmalu sva prišla na planoto od koder se je nama odprl pogled na Špehovo kapelico  na hribčku , ter Veliki Rogatec
 in seveda najin cilj Lepenatka


OB TEJ LEPI PREBUJAJOČI SE NARAVI SE NIKAMOR NE MUDI, KOT , DA SE JE USTAVIL ČAS

Nadaljevala sva pot po pašniku

Pri zgornjem Špehu sva si vzela čas se malo oddahnila ter se poslikala, pomahala 



mojim virtualnim in  realnim prijateljem v Savinjski dolini, Koroški , Notranjski Dolenjski , ter Severovzhodni Sloveniji...pa seveda še bolj daleč naokrog sva poslala virtualni pozdrav, posebno pa moji prijateljici Mariji iz Primorske, Ter prijateljem iz pod Snežnika, katerim sporočava , da se letos sigurno spet srečamo in pozdravimo v živo..
 ter se malo zabavala na vse načine. Ja si je treba popestriti pot, da ostane še bilj v prijetnem spominu


nato pa pohitela proti sedlu Kal
Kak užitek je bilo korakati o položni poti polni ptičjega petja cvetja in vonja po smrekovi smoli, ki je bil tako omamen da sva oba zajemala iz dna pljuč zrak in jih napolnjevala spet s svežim zrakom planin. 

Vsega je bilo na tej poti metuljev cvetja zvončnic, ter mrtvih kopriv, pa ljubljenje dveh pajkov , pa svetlobnih kontrastov skratka sanjska pot.


obožujem modro cvetje, takoj pritegne pogled 


Cvetoče je tudi ob tej poti 
Bil je čas za pomenek za obujanje spominov skratka samo najin čas 

Toliko cvetja ob razriti cesti ja ko se spravlja les v dolino je kar naporno in zahteva veliko truda.


Pot se je vedno bolj dvigala in že sva ugledala zadnji klanec pred sedlom, kjer sva se malo oddahnila, poslikala gore, pa rumeno obarvan travnik in seveda Veliki Rogatec , kjer sva bila vsega skupaj 4x. Trikrat od Zg. Špeha gor in dol, enkrat pa krožno, od Zgornjega Špeha gor na vrh in potem naprej po strmi zahtevni poti navzdol na sedlo , ter na Lepenatko naprej in po južni stani Lepenatke spet do Lenarta.. Lepa tura, naporna, a polna lepih spominov, ki jih vedno znova rada obudiva, posebno še tukaj pod Rogatcem. A sva se že lani poslovila od njega. Je še toliko drugih planin, ki čakajo na naju ,a ne za dolgo, ker je že sonce pričelo močno pripekati, sva dejala, bova nazaj grede si vzela več časa , pote pri kapelici, ki sva jo imela namen obiskati
bivak na Sedlu Kal
travnik poln zlatice 




Lepo je tu gor, mir tokrat niti še ni bilo živine na paši, tako da je vsa planjava kar dehtela od različnih cvetnih vonjav...Pomahala sva spet , ha ha in se nasmejala  dobremu razpoloženju in veselju, da je nama še dano kolovratiti tu naokrog... Ja nič ni samoumevno...


nato pa sva 
med encijani  kukavicam , belimi cvetovi, rumenim cvetjem vseh vrst 


prispela na vrh... Ja kak razgled na gore, pa cvetovi mračnic, ali mraznic, no točno ne vem, a res je pravo bogastvo nagnetenih cvetov ... Uživala sva in vpijala lepoto in mir, ter dobro energijo, ki si jo začutil z vsakim novim vdihom 


Malo manj kot dve uri sva se zadržala na vrhu, Kjer sva se slikala, nekaj časa so nama delale družbo tri vesele pohodnice iz Paške vasi, drugače , sva imela vrh samo zase. 





















Lepo je vrh planin


uživala sva v vonju murk, čeprav sva se oba komaj spravila na kolena , a nisva se odrekla temu vonju, ki tako lepo diši po čokoladi








Tam na malem vrhu sva se potopila v pogled pod sabo poln zvončnic in pogled nam a se je ustavil  na izhodiščni točko


vsak pohod sva obnovila na Veliki Rogatec in osvežila dogodivščine iz teh poti

Nekaj vrst  cvetov

Vesele planinke, ki so nama malo delale družbo so odhajale 







Midva pa sva iz gozda pogledala skozi vrzel krošenj na Lepenatko, kjer sva videla planinca, s katerim sva se pogovarjala nazaj grede na Sedlu Kal...Nato pa sva šla še na hrib nas Zg.Špehom 





Kapelica na hribčku

tudi pri cerkvici sva se ustavila se odžejala z dobro, hladno neklorirano  vodo








Pa še kapelico ob parkirišču sem šla pogledati


Pričela sem  s cvetjem naj še končam 



z njim . Polna lepih vtisov in dobre volje sva se odpeljala v vroč junijski dan

p.p.





















Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja:

 Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...