SPOMINI STAREGA GOJZARJA-Čisto navadno vsakdanje jutro s sprehodom...

... a vseeno navdušujoče jutro ....

 Jutro se je pričelo  z umirjenostjo, kot  navadno s kavico, ter nato s sprehodom med zelenjem in cvetočimi gredami 

ob  robu  mesta...

 Prvo mimo vrtca kjer sva z veseljem opazovala male mulčke, ki so se podili za žogo in se veselili iger na prostem. Ja lepo je videti brezskrbno mladino , prav vesel si ob spoznanju, da se življenje spet vrača v stari , kolikor toliko normalen tir.

Končno smo dočakali, da so tudi jutra postala malo toplejša, tako da smo slekli toplejša oblačila, brez bojazni da te bo oster jutranji zrak, obdaril s smrkavostjo in kihanjem...Nebo je bilo modro, brez vsakega oblačka... obožujem taka jutra

Danes sva prepustila Mery vodstvo, je že klasika, da zavije proti Škalskemu jezeru, a danes je zavila v gozdu po ozki stezici na Poseko

V gozdu se je širil vonj po cvetočemu bezgu, po potonikah ki so bujno cvetele na tratah ob robu gozda.. 

Tako spokojnost je bilo čutiti vsepovsod , da sva prav počasi korakala za psičko, ki je seveda bila vsa navdušena v branju ponedeljkovega pasjega dnevnika in neprebranih novic ,od prejšnjih, ko smo se potepali tu naokrog...ki so bile zapisane ob poti, še mucka ki je čakala na miško je ni preveč zanimala...

Sva pa ugotovila da   se je od zadnjič pot precej poslabšala, ja tudi tu na obrobju mesta se na veliko podira in posledično so poti, oziroma gozdne ceste  postale blatne in drseče.k

Tako modro nebi je bilo da se nama sploh ni mudilo naprej. Ko pa sva prišla iz gozda pa je naju objel duh po poletju 

ob cvetočem jasminu in rožah ob gredicah ob hišah. Nato pa sva zavila še nazaj v sončni park, kjer so igrali odbojko na mivki. Ja res je življenje se normalizira, sicer počasi a vsak dan je življenje bolj živahno 

 Kot pozdrav poletju, soncu in končno poletnemu razpoloženju  . V sončnem , je bilo še prijetno hladno ,ptički so peli, sprehajalcev še ni bilo  veliko,

sva šla gledati koliko kaže ura, ugotovila sva da kaže še zimski čas.. 

Lep je bil ta sprehod , čeprav čisto navaden , celo kratek,, a je kljub temu napolnil srce srce z veseljem in pričakovanjem .

 skratka jutro za uživanjem med zelenjem v ob sončničnem srcu, ob vrbovem nasadu, 

kjer sva z obžalovanjem opazovala propadanje debele vrbe.ker sva potem imela še opravke  na levem bregu reke Pake, kamor sva odšla sama peš  , je bilo za današnji dan dovolj razgibavanja.. a .Še mimo dišečih grmov jasmina, ki tako močno dišijo, da te k njihov vonj skoraj omami...Lep je bil ta sprehod , čeprav čisto navaden , celo kratek,,

..Ja veselim se  že naslednjih juter v tem tednu, kajti jutra so zakon...Pa ni važno, ali kje na planjavah , ali pa v dolini ob jezeru, ali po obrobju gozda. Ali ob žitnih poljih...Hvaležni ,veseli smo še lahko, da imamo tako zeleno deželo.in še kolikor toliko čisti sveži zrak... 

p-p