Spomini starega gojzarja---Mesecu aprilu v slovo......

 Ja, tako hitro teko dnevi , tedni in meseci, smo že v juniju, zacveteli so že rododendroni, letos dicer malo pozneje... 

a jaz sem še vedno v aprilskih dogodkih. Ko urejam slike me preplavijo tako lepi spomini, da si ne morem kaj da jih še tu dodatno osvežim...

Špik 1108 m. n. v. Rada se vračava na ta vrh .Vedno znova in znova, hvaležna , da lahko dodajava kamenček v mozaik, spominov številnih obiskov, ki so se namnožili v teh pol stoletja. Ja veliko se je nabralo ker ..

Krasni razgledi  s poti na Visoko, pogled čez Stropnico, Šenbric , del Šaleške doline, na Boskovec Konečko planino, Smrekovec Peco v ozadju pa Obir... ja pogledi ki so bili v sedanjih časih še kako zaželeni, ko smo pač bili bolj kot ne doma domači regiji in dolini.... 

Ja ta motiv s Paškega Kozjaka je nam tako ljub, kot tudi obisk vrha Špika ,ali pa Visokega , ki sva ga aprila obiskala kar dvakrat. Enkrat pa še Ostrico ..: ja je sedaj bilo tako vreme, da ne moreš kam daleč , hribi okoli Šaleške doline, pa so pravi biseri.

Obožujem kavo, ter čas ko zjutraj zadiši po njej, ja lahko bi dejala, da mi je vonj po kavi ljubši, kot njen okus. Čeprav mi je najljubša zvečer, tk pred spanjem, kajti takrat vem, da bom trdno spala vso noč....Ja navadi se človek te črno dišeče tekočine, ki te napolni z energijo.... 

Vsako jutro pred odhodom v naravo  me ogreje skodelica dišeče kave...

Ta mesec so prevladovale ob poti anemone, ali vetrnice. Le redkokdaj sva jih videla povsem razprte, ali sva prezgodnja, ali pa ni bilo sonca. Kakor koli lepe so vedno-

Ribe pod mostom so včasih prava paša za oči, pač odvisno od kalnosti vode, ježe tako, ta mesec je kar precej deževja, kot že vso pomlad, tako da  malokdaj  lahko podrobno ogleduješ  ribe, ko se prerivajo sem in tja...

Meseca aprila sva bila res velikokrat okoli Škalskega jezera. potem pa sem izkoristila dneve za pečenje potice , sicer sem spekla za Veliko noč. a ker  se je kar hitro porabi, orehov je dovolj pa 

 rada kuham posebno še če kdo uživa potem ob ponujenem na krožniku...

Škalsko jezero je zanimiv fenomen,, vedno enako, a kljub temu vsak dan drugačna slika. Odvisno pač časa  dneva. časa letnih časov  ---Mimo sončnega parka s Sončno uro, ki čas kaže res samo ob sončnih dnevih, a je kar zanimiva...Velikokrat, greva zelo zgodaj na sprehod, posebno še, če greva sama potem kam više, a Mery je treba posvetiti vsakdanji jutranje  razgibavanje, da se utrudi, da potem laže počaka na naju

Dvakrat sva bila ta mesec tudi v centru mesta

Pogled z mostu je vedno privlačen.pa seveda nasadi ob promenadi

Labodi so vsakdanji motivi jezera. 

Večkrat greva tudi čez Poseko, nad Velenjem, mimo cvetočih parobkov , pomladnega cvetja 

Pa spet in spet ob Škalskem jezeru,  včasih malo širše poti, ja veliko lepih potk in poti je speljanih okoli jezera...

Lahko izbiraš po težavnosti, ter dolžini , skratka za vsakega nekaj...

Letos je vse malo pozneje, tudi vrbe so se odele v svoj zeleni plašč dokaj pozno...

Ja čas pomladi, čas življenja, čas ljubezni in čas valjenja . Mama labodka pridno sedi na jajcih, ata labod pa preganja vsiljivce iz sosednjega Velenjskega jezera .. Včasih je bilo več parov na Škalskem jezeru, a sedaj je samo eden. Odžene vse vsiljivce nazaj ...

Včasih, ko je jezero mirno je lepo opazovati odseve v vodi  Jakeca nad Velenjem , Gradišča nad njim in drevesa....

Tudi prvo cvetoči grmi so se že pojavili ob poti. je 

Polotok  na nov ograjen. ja pomlad je tudi martinčke prebudila, tega sem videla na drugi stran ograje na balkonu. Mislim da pričakuje mladino....Ali pa je tako debela, kar dvomim....

Nato pa sva , kot vsako leto obiskala Stolpnik na Konjiški  gori 1012 m. n. v...Malo os Frankolovega zavijeva desno proti prekrasni pokrajini posejani s kapelicami

Krasno jutro se je obetalo, čeprav je mj kar naprej dejal, ja popoldan bo še dež ha ha ha

Ter nato od Češnjic zavila naravnost navzgor

Mimo cvetočih češenj

Nato pa ob debeeeelih bukvah navzgor. no ne vem , ali se meni zdi, da je letos bila strina malo bolj po konci postavljena, ha ha, ali pa  je malo kondicija upadla, sva le malo manj hodila, kot prejšnja leta...

A pozabiš na vso utrujenost,

 ko prideš med ozelenelo pobočje poraslo s čemažem, ter cvetjem . 

Prejšnji dan je bil dež, pa so na listih se še lesketali biseri kapljic....

Bil je jasen sončen dan, ter brez vetra, skoraj nisva mogla verjeti, da ne piha. Ja navdano vedno piha kadar sva tu gor. Včasih tudi večkrat na leto...

Na stolp nisva šla sva bila že kar nekajkrat gor, tako da sva se zadovoljila s klopco in dobro malico, ki nama je dala energijo za povratek po krožni poti.

Pa sva tu ja nad tisoč metrov je še zrak boljši... naj ostane tako...

Po kar izdatnemu počitku na vrhu sva se odpravila mimo Grofovega Štanta, Kamne gore, Borovelj , ter počez do Črešnjic nazaj do izhodišča

Ko sva se spustila navzdol se nama je odprl prekrasen pogled na Pohorje, del  Zreč, Slovenske Konjice Nato pa sva pohitela navzdol proti Grofovemu štantu. Zelo spolzka pot, še od prejšnjega deževnega dne. A sva vseeno varno pridrsala navzdol Tudi tukaj sva občudovala zeleno preprogo čemaža. a ni bil tako bujen , kot lani

Pot ob hišah, kjer mi je poziral prikupen Evgenij  ha ha, res je prav dostojno poziral kot kak dostojanstvenik , katerega ime je imel...

V Kamni gori sva si spet privoščila odmor na prekrasnem razglednem kraju. a so temni oblaki, ki so pripluli čez Pohorje naju opomnili, da morava kar hitro naprej, po asfaltni cesti če nočeva , da bova mokra...

Skoraj pred 10 leti je nama ena gospa povedala za to bližnjico, midva sva drugače klepala naokoli po asfaltu...

Ko sva se približala Črešnjicam  mimo cerkve , ki je posvečena --Naši ljubi gospe rožnovenski, so padle že prve kaplje. Pa sva stekla navzgor med smehom, češ v najinih letih včasih tudi tek še uspe ... Zadovoljna zasopla, vesela zadovoljna  sva se hitro sezula in že odpeljala domov.

Napovedan je bil spet lep dan, pa sva krenila tokrat na Koroško na Pogorevc, oz  do Duklesove koče. Kjer še nikoli nisva bila A sva kljub temu našla pot  

Mimo Slemena,

 proti Črni s prekrasnim pogledom na Peco  ,

 proti Žerjavu

in nato po

 travniku navzgor , nekaj časa po strmini po gozdni cesti

 in nato po

 prekrasnih grebenih. s svetlikajočim re

 ,

 ter pobočju z lepim razgledom na vršace, Koroške pokrajine 

 koče Dukles,

 do avrikljev,

.

kjer sva srečala prijatelje s spleta

  ter nato po drugi poti v spremstvu pohodnikov, ki sta bila za vodnika do Jazbine . spremstvo in  nama ponudila, da nama pokažeta rastišče avriklja 

ter vožnjo nazaj do Žerjava 

prekrasen dan sva preživela . Vse je bilo tako , kot si lahko le želiš. Sončno , toplo vreme, dobra družba krasna neznana pokrajina , sveži zrak, cvetoče vresje, avriklji, sveži zrak po borovcih... Ja bil je dan za spomine. Naslednji dan, pa, kot je v tem časih sedaj že navada je bil dež-- Dva dni sva bila doma ter obiskala Škalsko jezero, nato pa sva se napotila na Lisco. Prvo sva se zapeljala, do Lovrenca pod Velikim Kozjem, nato pa sva se napotila peš na Lisco

ko sva odhajala od doma sva pesimistično zrla v nebo, a kljub temu verjela da bo lep dan.

Ko sva se peljala mimo Marije Reke , cerkev je bila kot slika na platnu ovita v skrivnostne meglice...

Ko pa sva prispela do Lovrenca se je že nakazovalo lepo sončno vreme.

Bolj, ko sva se oddaljevala od izhodišča, lepši je bil pogled nazaj

Ko sva prispela do Jošta spet ni bilo sonca, a sva bila že tako ogreta od hoje, da nama ni bil več mar, ali je sonce, ali oblačno

Na Lisco sva prispela  v oblačnem vremenu, a se je naju sonce toliko usmililo da je tu in tam za hip okrasilo dolino s prekrasnimi kontrasti.

Mrzlo ni bilo , a sva se vseeno stisnila skupaj, da sva nazdravila najinemu drugemu obisku, tega priljubljenega vrha...

Nato pa sva se pozno popoldan vrnila do Lovrenca, kjer sem komaj ujela nekaj encijanov v objektiv ,sonca ni bilo, 

A kljub temu sva prekrasno zaključila dan, pa mesec april, s hvaležnostjo in veseljem se ga bova spominjala.. ki je bil bolj kot ne deževen muhast, a sva vedno , kljub temu se imela lepo. ušla vedno dežnim kapljam, pa če tudi bi naju zmočilo, ma pa kaj, saj nisva iz cukra...