Spomini starega gojzarja ☝️ Med encijani na Ostrico.

 Čeprav je bila pot od Lovrenca na Lisco in nazaj, kar naporna sva  se oba v enem dnevu popolnoma regenerirala. In tako za "vmes " skočila še na Vzhodni del Paškega Kozjaka na travnik

Ostrico in naprej na vrh Basališča 1272 metrov

Iz jasne tople Šaleške doline ob cvetoči , cesti do Pake in navzgor  pod  čudovitimi zelenimi   oboki bukovih  krošenj do želenih brez na pobočju Kozjaka .

Prejšnji mesec sva bila tukaj in ja koliko se je spremenilo. Vse je prekipevalo  v  nežnem  zelenem razkošju.  Veselila sva se

že vrha Basališča , a pred nama je bilo še kar nekaj izzivov.

Kar kmalu sva pripeljala

do križa in mimo doma na Paškem Kozjaku naprej mimo kmetije, kjer sva   se odpeljala še košček poti proti vzhodu do križa obrnila in se vrnila do začetka 

Vedno je spomladi tukaj vse vijoličasto od vresja. Letos pa je že odcvetel. 

Zastrmela sva se

se navzgor po gozdni cesti, ki je sedaj namesto ozke gozdne poti.

 Ja greva in sva šla se grede šalila, da je taka strma cesta kot naročena za kondicijo in mišice ter krepitev sklepov.

Čez nekaj časa sva prispela do odcepa, ter se povzpela na stezo .

Mimo dveh skal , ki kot stražarja stojita ob vhodu. na travnik 

in kar kmalu prispela na travnik. Ja ta čudoviti travnik. Se mi tako dopade, širok okoli  300 metrov in  već kot sedemsto metrov dolg. Na njem je vedno lepo,  v vseh letnih časih, zgodaj spomladi cveto žafrani in telohi ob robu gozda. Potem žafrani , poleti arnika in zlatice, pa se množica drugih cvetov

pa še in še, včasih se pase tu srnjad, v jeseni govedo. Predvsem pa je polno metuljev.No kakor koli lepo je tukaj. večkrat poleti greva na Štrukljev vrh1227m. na drugi strani travnika

ali čez greben na  vrh Ostrice.No spomini na poletje so me prevzeli , naj nadaljujem 

Tudi tu gor se je zadnja leta veliko spremenilo.

Včasih je tukaj bil Ostriški bajer .krasen ograjen z napisom

 Sedaj trenutno samo bolj močna zelena trava označuje ta prostor. Pa seveda ne smem pozabiti Kajuhovega gaja s tablami verzi njegovih pesmi

na desni strani travnika., velikokrat sva se tam ustavila a zadnje čase greva po  levi strani nazaj.. Je pa že nekaj let zadnji nedeljo tukaj na Otriškem  travniku srečanje Planincev 2x sva že bila.

Grahorka

res so lepi kot modre tuljave,

A že sva hitela naprej proti Basališču 

Ob poti veliko gozdnih škratov po grebenu 

Med  gostimi smrekami 

ter mravljišči.Res jih je veliko, tako , da ni dobro stati nekaj časa na miru jih imaš polne noge,

Še zadnji klanec in sva prispela 


Zelo veliko volčina še cvete  tukaj 



Ko sva še imela psa sva ga vedno nesla tukaj, ker je bil takoj poln mravelj,potem pa se je usedel na skalo.

Ob povratku sva se tokrat ustavila na polovici travnika ob rastišču,

kjer sva si vzela kar nekaj časa. Tako spokojno je vse bilo.  Sonce mir ob opazovanj modrih cvetov, si lahko samo še predal dobri energijo, ki jo pac na takih mestih nudi narava. 

Clusijevega svišča encijana, ter  navadnega svišča ,ki  ga je kar precej na več krajih. uživala sva ob 

Nekaj cvetov je prav lepih nekaj še v razcveu, nekaj pa že odvetajo.

Vedno se ustaviva pod košato mizo ob robu gozda.

 nad kmetijo Jernejc

ob robu gozda sva se vrnila na začetek travnika, ter se po sredini po travniški cesti 

se nato spustila do izhodišča.

cvetja bo vsak dan več.

Ja in tu

si šele na polovici travnika. 

Cvetje od regrata, ter nekih cvetlic ki jim sploh ne vem imena so polepšajo pot nazaj.

Se vedno polna vtisov s sproščujočega dne in zavedanja, da vse tako hitro mine, Da je pač treba izkoristiti te čudovite  sončne dneve za  pohode,uživanje v naravi ,pa ni važno kako dolgi so. NO včasih se sama že naveličam sebe, ko ponavljam toliko o gibanju in naravi. Ja je že tako, česar je polno srce rada usta govore..Pa se nič ne stane samo volja  in veš da te to  osrečuje 

P. P.