Spomini starega gojzarja. JANKOVEC 1200m

Ko sva se pripeljala do glavne ceste sva ob znaku z napisom Kranjc  ostro  zavila  navzgor, in po dveh ovinkih prispela na travnik, kjer sva prvič iskala cerkev na Platu. 

 Ko sva parkirala sta prišla čez travnik  dva pohodnika s katerim sva  se srečala že na Duklesu

. Smo si rekli, če se še enkrat srečamo gremo pit. Ali pa se morda kdaj srečamo na Volinjak. Ja svet je mali. Ha ha . 

Potem pa sva se podala čez travnik, Je bila  osvetljena pot, za katero sem sprava mislila, da je pot shojena, ker je bila na daleč videti obledela. . Je bila 

 pa je bila porasla z marjeticami

Cvet pri cvetu

Res lepo pisano, prav pomladno. Kot bela preproga

Kar kmalu sva zakorakala v gozd navkreber. 

Med kontrastne obarvane pravljične podobe. 

Med gosto smrekovo podrast, s prekrasno obarvano s  popoldansko svetlobo  visoke smreke. 

Nato pa sem se še poigrala in se polepšala pot navzgor.. Namesto naravnost, sva krenila na levo in kar kmalu prispela na vrh Jankovca 1200m. 

Prav za prav sva tokrat izkoristila ta obisk Jankovca zato, da se izogneva zadnjemu cilju Koroške poslovilne  turneje, katero načrtujeva čez kak mesec

Od Brinjeva gore, preko Leških cerkva, Pristava, Volinjaka,Andrejevega vrha, cerkev sv. Lenarta na Platu in Jankovca. Ker sva navadno takrat  že kar utrujena bi pač zadnji cilj odpadel. 

Že sva zagledala vrh

On me je že čakal na klopci. 

Sva se vpisala se poslikala ha ha, da ne slikava samo smrek in rož. Pa dokaz da sva prispela do vrha

Tudi tukaj sva srečala gozdnega škrata celo dva. 

Nato sva pohitela navzdol

Oblak v obliki srca  se je na vsak način hotel ogreti nad soncem. 

Večkrat sva obstala in opazovala bele cvetke, ki jih je ob gozdu bilo res veliko. 

Mimo lepih kapelc

No ta je ob vznožju Andrejevega vrha. 

Po krasni na novo  asfaltirani cesti navzdol. Proti pravljičnim Lešam

Na katere je od zgoraj prekrasen pogled, sedaj je  vse v cvetju. 

Pa zanimiva hiška iz drv

Na Prevaljah pa pogled ob mostu na cvetoče drevo. Mislim da je čremsa. Za akacijo je še prezgodaj. 

Skozi osončene Prevalje

Skozi 

Ravne
Skozi Sele

Koliko pomladne lepote. 

 Stari trg

Nato pa sem enostavno se predala lenobnenu uživanju ob opazovanju okolice. Je že tako, od kar ne vozim uživam v opazovanju krajev in motivov ob poti. Kar utrujena a zelo zadovoljna sem naslednji dan se predala regeneriranju in tako je to slabo sivo vreme, kot naročeno. Za opravila počitek, pisanje, druženje, A naslednji  teden bo baje spet vreme kot naročeno za naju. Ja Mati Narava ima naju rada.Kot je že pred časo  ob drugi priliki rekel pokojni  papež  Pavel drugi "Papez ima čas rad" .😁 .

Naju pa Narava in midva njo .