Spomini starega gojzarja. 2DEL Kislica 994m

Kislica krožna pot.😊😊

Na povratku ,kot sem že prej zapisala v zapisu  o  Špičastem vrhu pri   odcepu za pot, kjer sva prispela zjutraj , sva se povzpela navzgor do vrha Kislice 994m. Kjer sva se  vsa vesela  odžejala 

 

se seveda poslikala

 usedla na klopco pod mogočno bukvijo. In se prepustila prekrasnemu počutju,ta obisk si bom zapomnila predvsem zaradi  preletov metuljev, ki so švigali mimo naju , ter  klepetanjem mimoidočih pohodnikov, ki so hiteli navzgor proti Strnadovem travniku in Socki. Zanimivi komentarji posebno moških so naju nasmejali. Je eden dejal kako je vama lepo, Uživata!?

 Sva dejala : Res je,nama je pot tudi cilj, čudovito sončno vreme, dobro počutje pa še dobra družba, "sem pokazala na njega in dodala:" ga moram že pohvaliti, se mu bo dobro zdelo! " Je sogovornik odgovoril: "Res je, to se vedno   dobro usede, moram  to povedati onim  spredaj" in  pokazal na sprednje pohodnice, ter se na široko zasmejal , midva pa z njim.

Nato so odšli naprej. Midva pa sva kar nekaj časa uživala na tem vrhu, saj sva že prej sklenila da je zadnjič kar greva krožno pot.Prav za prav že lani, je bila ta strmina kar naporna in boleča ozkušnja za moja kolena, ampak letos sem  toliko si popravila stanje in moč mišic, da za čuda sem z lahkoto premagovala pot navzdol.  In ja velikokrat sva že bila tu gor in posloviti se je treba v stilu. čez nekaj časa pa se hočeš nočeš moraš posloviti in oditi naprej  po zelo zanimivo zaviti in  razgibani poti .

Pod baldahinom smrekovih krošenj in

odprtega grebena

Do Sabininega stolpa

Kjer sva se samo za trenutek usedla, 
nato pa pohitela navzdol.Zelo sem bila vesela da sem s tako lahkoto šla za njim. Že ves čas sva se šalila, da je Špičasti vrh in Kislica skalnati greben, a ni ob poti niti ene primerne skale , ki bi naju podprla, kot je že klaska- A sva potem se spomnila, da je nižje v strmini ravno pravšnja. Ko sva se hotela posneti, je mimo prišla mladenka, ki se je prijazno  ponudila: Da naju fotografira. Potem smo še malo poklepetali oni dve sta pohiteli navzgor midva pa sva odbrzela navzdol. Ja  lepo se je šaliti na svoj račun

tudi nekaj gozdnih škratov sva videla..No kljub vsemu  sva se  kar hitro se spuščala navzdol. 

zelo veliko mladih naju je srečalo po strmini do tise, kjer sva midva krenila po položni cesti proti izhodišču.

Lepa položna cesta se je nama po hoji navzdol zdela pravo olajšanje.Pa ne zaradi bolečin v kolenih, ki jih tokrat sploh ni bilo, ampak zaradi tega, ker me  je spredaj na prstih  bolel obupno bolel drugi prst, mi je nabilo čevlje, 

Sama ne vem zakaj, tako da sem se tik pred ravnino sezula in bosa nadaljevala pot. Rada hodim bosa. Smo včasih hodili iz Pesja do gore Oljke bosi in to 7km.No sedaj imava že bolj občutljive noge. A jaz še vedno rada grem bosa. Tako, da mi tudi to ni povzročalo težav. Pa še zdravo je, no tako pravijo. 😅🤔 

Ko sva prispela na travnik sva krenila navzgor ob  cesti

 je polno trobentic, pa tudi čmrljev ni manjkalo.

To področje je nama zelo všeč, tako mirno spokojno deluje vse. Ja tukaj si lahko odpočiješ od mestnega vrveža ..

. To pot hodiva zadnjič, a sva oba dejala da ta predel  še obiščeva poleti, ko se bova povzpela na vrh Stenice.Tega se že  oba  veseliva.

p.p.