SPOMINI STAREGA GOJZARJA --ČRETA - Septembrski potep

Večkrat se peljeva po dolini Drete ,ko greva na Menino planino s te strani, ali na Veliko planino, ali pa na Lepenatko, ali Velik Rogatec, navadno nazaj grede opaziva zznak za Kočo na Farbanci in Čreta-

vedno omeniva takrat  tu gor bova šla enkrat.Torej... sva se odločila neko nedeljo v septembru in krenila  skozi  krasno  Zadrečko dolino do kraja Lačja vas

in takoj zatem ob znaku zavila levo..mimo prekrasnega polja z cvetočo ajdo ki se je rahlo bleščala v nasproti sijočemu soncu. Nato pa po ozki sprva asfaltni cesti skozi ozko dolino naselja Potok, vse naokoli je bilo   polno kontrastov potem pa po  neverjetno lepi makadamski cesti  ob prekrasnem gostem smrekovem gozdu, ki se je prebujal v toplo septembrsko nedeljo.  Dvigala sva se vedno više po vijugasto cesti,kjer sva ugledala kočo na na Farbanci, a sva jo skoraj spregledala, ki je še vsa dremava čepela ob 

visokem stolpu oddajnika...

Ker seveda nisva vedela točne poti,sva se zapeljala se malo nad Farbanco,ter pustila avto ob križišču s  spomenikom in planinskimi oznakami za Kočo na Čreti in Razgledišče Križ,ter Tolsti vrh 1077m.

Prvo sva zavila levo,ob krasnih motivih svečnikov,ter

 prihaajoče jeseni 

in gozdnega kontrasta sva čez nekaj časa prišla

 na travnik,kjer sva kmalu ugledala na hribčku cerkvico Sv.Katarine z zanimivim malim lesenim zvonikom?

mala prikupna cerkvica z bogato zgodovino...

poleg čudovitih lip.Te so  tu gor prevladujoče ... .Zavila sva proti njej, jo obkrožila in uspelo mi je posneti celo oltar skozi ključavnico portala. Lepo je tukaj ,zanimivo kažipoti,

ki so naju napotili naprejmimo cvetočih balkonov 

 ter mimo prekrasnih obrob ceste,

 ki se je vsa vijolično  bleščala v  pozno jesenskem vresju

 , to lepoto pa je zaključil krasen križ na ravnini in

 malo naprej estetsko izdelano  leseno obeležje neznanemu kurirji ter s številnimi kažipoti, za kočo na Čreti in cerkev Matere Božje.Pa sva   krenila kar naravnost na levo skozi temen gozd in kmalu se je pred nama odprlo pobočje 

s rahlo navdahnjeno praprotjo in malo naprej sva že zavila mimo kmetije in križa ter lepe kapelice pod božjim drevcem ,navzdol,do koče na Čreti. Kjer sva bila deležna prijazne dobre postrežbe .Družbo je nam delal nekaj časa tudi sosedov kuža Medo, ki pride baje redno naokoli...

.Všeč mi je tukaj so zelo prijazni so do ljudi in živali,kar je zadnje čase se redko kje na kočah.Po okrepčilu pa  sva se mesto nazaj napotila 

,kar naravnost navzgor mimo krav

ki so počivale po obilni paši.

Mery je pohitela naprej, bilo ji je vroče in  utrujenost se ji je že tudi  poznala . Jo je pa potem na kncu nesel do avta nazaj po strmini... 

Midva pa sva že zagledala lipe in med njimi cerkev svete Matere Božje na vrhu hriba

Krasna mogočna cerkev s prelepim razgledom ,

celo obris Uršlje gore sva ugledala v daljavi. Ja kar blizu sio tile hribi,kar žal bi nama bilo, če bi jh ne raziskala..

 Globoko  senco lipe ,ki sva jo takoj izkoristila,kajti  bil je res vroč dan .

Tu poteka tudi europska peš pot...

zelo dobro označene poti

.Nato pa sva lagodno odšla po vrhu nazaj do odcepa kjer sva prej zavila h koči. Se vrnila mimo cerkve Sv.Katarime , ter se po makadamski gozdni cesti napotila do izhodišča? Tam pa sva se odločila ,

(ko sva že ravno tu), da greva še na Razgledišče Križ.dobrih 20 minut hoje navkreber in nekaj ravnine z velikimi lužami,

 

ki so kot zelena ogledala razkazovala lepoto

 krošenj nad njimi, že sva lahko občudovala pokrajino pod seboj, 

ter Vransko je bilo kot na dlani z avtocesto,

ki se je bleščala v soncu.

..Midva pa sva že pogledovala na desno proti Tolstemu vrhu in si obljubila da ga obiščeva v kratkem času... a o tem drugič.

Ter hribi v  ozadju.Z veseljem sva ugotovila da sva letos jih večina že obiskala.Krvavica,  Gozdnik, Čemšeniška planina ostale sva pa še pozneje,kot Hom,Mrzlica,Kal itd. nekaj jih pa še bova saj smo šele v začetku jeseni---.

 Krasen občutek je to, ko greš z roko,po robovih teh hribov in preplavijo te sveži spomini na te poti.Opoldansko sonce je sijalo z vso močjo,midva pa sva se martinčkava na lepi klopi z martinčkom, ki je nama tik ob naju  delal družbo.Sploh se ni bal .

Kar nekaj časa sva ostala na tem čudovitem kraju in si obljubila da tu gor se še zagotovo vrneva...

Nato sva  grede domov obiskala še kočo na Farbanci, ime je zanimivo.Lepo urejena koča odprta čez vikende...

Zelo prijazni so tukaj.. Mery je bilo tako všeč da se skoraj ni hoztela ločiti od oskrbnice,  ki jo je božala..

tudi tukaj so bili ležalniki, kot že veliko kje..

Pozno popoldan sva se vračala, proti dolini prepojena z tako dobro energijo in optimizmom, da sva si zaželela, da bi ja čim prejlahko spet obiskala te kraje...

p.p.