SPOMINI STAREGA GOJZARJA--ŠTEHARNIKOV VRH, nad Ravnami na Koroškem

Že kar velikokrat sem slišala za Šteharnikov vrh. a gor še nisva bila. Ker pač zadnje čase raziskujeva te Koroške vrhove, sva se hotela povzpeti tudi nanj...Da zaključiva za letos raziskovanje in potepanje ter odkrivanje lepot Koroške  po Koroškem, kajti čakajo še druge regije. Letos sva obiskala 1xPeco- 2x Pogorevc, 1x iz Žerjava do Duklesa, nazaj pa do Jazbine ,ter 1x Od Kranjca do Duklesa in na vrh na Pogorevc ,1X Brinjevo goro, 1x čarobni Volinjak 1x  Andrejev vrh , 1x Košenjak, 1X Pristov vrh pa 1 x Jankovec, Cerkev Sv. Lenarta na Platu..Ja lepi so ti Kraji Uršljo goro pa ne šrtejem zraven, kajti to si nekako lastimo tudi mi na drugi strani ha ha ha

Lepo je spoznavatti še druge vrhove drugod, ne samo okoli Šaleške doline. To je bolj za zimo za ohranjanje kondicije ..Da ne zarjaviva povsem

 Ker sva bila prvič sva vprašala za pot že kar na začetku ,in ja takoj sva dobila nasvet kam in kod... zapeljala sva se na parkirišče, pot je lepo označena ,tem sem hitro slikala čez mesto Čečevje , Uršljo goro in lepo meglico pod njo... kar je zelo pohvalno za tiste, ki prihajamo od drugod.Skozi podhod  

ob vodi  so zanimivi  motivi

Po stopnicah navzgor na prvi travnik, kjer sva prečila cesto in ob poraslem robu navzgor, morala bi zaviti levo, a ker sva mislila da morava po Malgajevi poti sva šla desno. 

Ni nama bilo žal, kajti tako krasna pot se nama je ponudila, da sva se samo predala užitku in razgledu pod nama

Nikoli še nisem bila na tej strani Raven zanimiv pogled iz te perspektive na mesto in na Uršljo goro

mimo zanimivega znamenja na hiši

Nato pa sva se po nasvetu prijazne  domačinke napotila po cesti in se povzpela stmo navzgor, kjer se nama je kmalu pridružil kuža, čudovit lepotec, ki naju  spremljal do malega obeležja in malo položnejše poti, kjer svse odločila počivati, njemu pa ni bilo do tega , obrnil se je in odhitel nazaja. 

Pot je naju vodila navzgor kjer sva prečila cesto in se ob čudovitih jesensko obarvanih motivih zavedALA, KAKO LEP DAN JE IN KAKO SREČO IMAVA DA LAHKO ŠE PREMAGUJEVA TE STRMINE..

Tu je naju prehitel mladec, ki je dejal da je letos že bil  180 x na  Štegarnikovem vrhu

Midva pa sva se dvigala

Dvigala

Včasih po skoraj temnem gozdu in prekrasnih kontrastih

Nato pa sva prišla na čudovito planjavo, pokošeno in pospravljeno ...

Ob robu sva nadaljevala pot ob prekrasnih  brezah , ki so šele spreminjale barvo

Ob kapelici, ki sem jo nazaj fgrede poslikala čisto od blizu

Nato pa ob prekrasni leseni bajti , kašči in prekrasnem kozolcu s hlapcem na njegovih prečnih drogih 

Pa tako lepiem vrtičku z leseno ograjo, ja prava kmečka idila je tu doma. Na zgornji strani so  pod modrim nebom  pokrivali streho....

Midva pa sva že pohitela naprej s pogledom uprtim na levo stran , razgled ni bil ne vem kako jasen, a saj se tudi nisva imela časa preveč ukvarjati z dolino, kajti kmalu sva morala zapustiti asfaltno cesto in se povzpeti skozi gozd

Res lepo označene poti

Ob kažipotu navzgor

Zagrizla sva v kolena 

In se predala trenutnim mislim 

ter uživanju v zoreči praproti. Ja skoraj bi zapela ::" :Kdo bo dekle ljubil, kdo bo praprot žel"

No časi deklištva so že davno minili, časi žetve praproti pa tudi... Ja kako se je spremenilo vse, ma nisem nostalgik, a ob gotovih pesmi se še osveži spomin na davna ootroška leta, ko se je nastiljalo poleg smrekovega nastilja in listja tudi še s praprotjo....

A midva sva vseeno uživala v lepoti Koroških gozdov

Celo eno gobico sva našla , no na hitro sem jo poslikala , saj se na sliki vidi da  si nisem vzela preveč časa..

Seveda sva se utrudila, no ali pa tudi ne, vzela sva si pač čas, ki se nama že tako prehitro izmuzne in izgine v preteklost... Ja čas, tako relativen pojem, a vseeno nam kroji življenje...

Mimo zanimivih motivov

Spet sva prečila cesto

Vsega skupaj sva srečala, oziroma so naju dohiteli samo trije pohodniki...

Ter  čez nekaj časa uzrla pred nama cilj. Vsaj prepričana sva bila da je  ha ha

Vzela sem si čas in poslikala vse na tej poti, ja to bo lepo obujati kasneje spomine na te čudovote poti..

Pohitela sva po cesti in se napotila navzgor ob pašniku ter si na vrhu privoščila počitek

Na klopci  ob robu gozda 

Občudovala sva lepo dolino pred nama. Videlo se je kar daleč... Uršla gora, potem Kotlje, pa Sele in spredaj Gruberjev vrh, kot je nama razložil pohodnik, ki naju je srečal malo kasneje

Ja še aparatu se je meglilolepote in  od toplote in hoje ha ha

Lepo je če srečaš domačina, ki veliko ve o teh krajih , rada imam taka srečanja z njimi si razširiš obzorje vedenja o domačih vrhovih in krajih, ter navsezadenje tudi o poteh

Nadaljevala sva pot 

Ter se pod barvitimi krošnjami,ter barvito podrastjo

Čez nekaj časa približala malo položnejšemu delu začetka oziroma končnega cilja Šteharnikovega vrha

Krasen vrh-Poslikala sva se , ja lepo je ujeti trenutke zadovvoljstva in sreče v objektiv to je kot duševna hrana za poznejše čase, ko ne boo mogli več hoditi po takih strminah..Kot vsemu bo tudi nama se iztekel čas... Zato pa uživava , kolikor se le da na najinih poteh.in vsak danu tempa življenja...

Zanimivo je ime vrha Šteharnikov vrh, ali Šteharski vrh, pa Ivekova pot... Potem pa tako ni čudno da sva midva zgrešila pot, kajti šla sva po Malgajevi poti... A najbrž Ivekova pot gre od kod drugje... Kakor koli po katerikoli poti že greš na vrh vreden je truda in obiska...

Vpisala sem se... sicer se zadnje čase bolj redko vpisujeva, kje sploh ni vpisne knjige, ali je strgana, pa tako je sedaj hodiva samo za svojo dušo. A je že tako, kjer sva prvič se vpiševa he h.

Nazaj grede sva se ustavila na počivališču ib njivi postajalo je  topleje, nekaj od hoje nekaj od sonca. Vesela sva bila da sva imela tako čudovit sončen dan z modrino neba in  brezvetrjem

e ...

Vrnila sva se do kmetije Šteharnik,,kjer so naju krave začudeno gledale ha ha  a namesto da bi šla skozi gozd navzdol sva šla mimo križa

Kajti zaželela sva si toplote in seveda prostega pogleda na vrhove in dolino pred in pod nama...

  in do mini  oddajnika in po pašniku navzdol , malo po brezpot5jih

Vesela da  se je nama vse poklopilo sva dospela spet do lepo ograjenega  vrtička in

Pa še h kapelici sva zavila se povzpela po lesenih stopnicah do nje jo poslikala..

 Ja všeč so mi kapelice in cerkve ter razne hiše z lesenim ogrodjem,

ali streho iz skodelj, ali šitlni,kot pravimo pri nas....

Pa čudovite obrobe ob cesti, ja lepe so te poti. Posebno nama, ko ni važen samo cilj, ter koliko prehodiva, ampak tudi pot okolica, kraji....

Nato pa navzdol, tam kjer sva prej zgrešila pot sva še  zadnjič uživala ob razgledu  na Ravne

Ter se nato spustila do stopnic in skozi podhod prišla na izhodišče

Se skozi ozke Ravenske ulice odpeljala nazaj domov ter se predvečervsa napolnjena z novo energijo, lepoto Koroške , spojila z zahajajočim soncem ki ga je večer posesal vase..

p.p