SPOMINI STAREGA GOJZARJA- Boč-jesenski obisk

 Kot že vsa ta leta greva v jeseni na Boč. V jeseni tu gor samo do kopče spomladi pa na vrh preko Balunjače krožno pot...Greva vedno iz Pečice po učni poti, kjer je res toliko zanimivosti, posebno še za ljubitelje gozdov in narave. Sedaj se tudi krošnje dreves že rahlo barvajo. Malo sva skoraj bila prehitra, a ker tudi ni vsako leto enako sva pač šla ta čas, kot navadno hodiva..

.No kljub temu sva se imela prelepo, nekaj utrinkov s te poti..., sva kar hitro prišla iz megle , ki jo je veter nosil sem in tja  

mimo Frankolovega kjer sva občudovala cerkev sv. Hojke in nad njo Špičasti vrh s Kislico in v ozadju Stenico

Mimo prekrasnih topolov 

Ter polj z megleno prevleko nad njimi

ter krasne cerkve v Ločah injesenskega  aranžmaja ob cesti

ter skozi predor, podhod, v jasno dolino Poljčan

Nato pa mimo kamnoloma, ter Lovnika do lovske koče, kjer sva parkirala

ter se nato napotila proti Boču, 

pot je sprva bila meglena a ker že veva kod in kam naju to ni motilo

kajti razen na novo narejene poti ceste so bili tako krasni motivi

sončnih žarkov, ki so nama razpršeni skozi krošnje polepšali pot...

sva kar upočasnila korak ob tej lepoti

nato pa malo raziskala še okolico in opazovala zanimivo lepo govedo,

ki je na travniku hrustala kostanje, če ne bi videla tega na lastne oči ne bi verjela, kako je glasno hrustal med zobmi teh kosmatincev

kar hitro sva potem orispela po položni poti mimo lepo oblečenih 

žametnih skal 

zelo mi je všeč ta predel, žal še tokrat ni bil tako lepo obarvan, kot druga leta, ko so vinogradi zažareli v vsej svoji lepoti

No midva pa sva nadaljevala do prečenje ceste inmimo  kažipota, ter nato navzgor po učni poti

Lepa je ta pot, sicer strma, a se pride... Letos tudi tu ni bilo še preveč barvito, kot druga leta

navzgor res nisva bila ne ne vem kako hitro...

a je tako, da imava rada take strmine, zato, da vidiva, koliko še zmoreva

Na klopci pod borom sva se odpočila

 in seveda imenitno zabavala ..

nato pa se mimo in čez podrtih dreves podala še na razgledno točko

Nato pa sva pohitela naprej mimo puhastega hrasta  do najine klopce kjer sva malicala je bil že čas... ha ha ha

ter se naprej napotila po prekrasni pravljični poti 

Kljub temu, da še barve niso tako intenzivne sva bila oba vesela da sva uspela še letos oobiskati Boč... Spomladi na vrh Čez Balunjačo sedaj pa po učni poti do ko0če in nazaj

polnjena z energijo, ki sva jo oba potrebovala po stresnem tednu v dolini... Ko sva se dodobra odpočila, sva pohitela nazaj. 

Drevo pred domom na BOču je že častitljive starosti, Mislim da je Črni topol

Po strmini  sva oba skoraj tekla od koče do ceste sva potrebovala 35 minut... Sva se pa zabavala , slikala nisem nič, saj ni bilo časa je bilo treba paziti in gledati pod noge da ne cepneš..

spet sva se vračala po novo zorani cesti, še dobro da je bilo suho

Lepi so ti kraji, še jih bova obiskala...

p.p.