SPOMINI STAREGA GOJZARJA :Svetina-Tolsti vrh 1077- Pečovniška koča! 2 del.

Kot že rečeno sva se odpeljala v jasen sončen dan

 proti najinemu drugemu cilju Svetina...Tu gor sva bila mislim, da že štirikrat v zadnjem desetletju... JE ŽE TAKO KJER JE LEPO KJER DOŽIVIŠ, KAJ LEPEGA KJER SO ZANIMIVE POTI SE PAČ VRAČAŠ VEDNO ZNOVA IN ZNOVA...

 Avto sva pustila malo više ter se nato  napotila pod senčnimi krošnjami do Alminega doma na Svetini.

Tu gor sva šla prvič, navadno greva iz Šentjanža navzgor

Kar kmalu sva prispela se malo ogledala, koča je bila zaprta, a sva upala , ko se vrneva bo že odprta, saj je ja začetek vikenda...Za sedaj pa sva tako imela s seboj dovolj tekočine...

on se je odločil za spodnjo pot mimo čudovito obarvanega drevesa, jaz pa sem šla po zgornji strani

Lepo se je videlo na kraj Svetino  pod nama , kjer ima zadnje počivališče svetovna popotnica  in  pisateljica Alma Karlin ... Ko sva bila prejšnjikrat tukaj sva obiskala tudi njen grob...

Res so lepo obarvana tu gor drevesa. 

On je šel spodaj jaz zgoraj sem tekla navzdol da bi bila prva, ha ha včasih je malo tekmovanja zdravo...

Tu pa sem ga počakala.

 nato pa sva nadaljevala pot navzdol in kmalu prišla na čistino z klopco v senčki

Tam sva pred znakom srečala pohodnika in ga vprašala če greva prav. Sumljivo nama je bilo da se spuščava  kar navzdol...ha ha

Res sva šla prav in nekaj časa po asfaltni cesti, ki sva jo prečila in se dvignila na čistino, kjer se je nama odprl pogled za bogove---

Nadaljevala sva mimo kmetije in po strmini se povzpela 

Ter se malo pod vrhom sprostila 

Srebotnik je bil pod nama , kot na dlani, obujala sva spomin na marčevski obisk vrha in uživanje ob pogledu na barvito posejana pobočja vresja...

Ko sva si oddahnila sva z novimi močmi kmalu prišla do gozda in  kmalu tudi na vrh

Lepo je tu gor. Vesela , da sva to poletje osvojila dva Tolsta vrha. Enega na Čreti in tukaj.

Čudovite ciklame so mi pridišale prav do vrha.

Brezno je lepo zavarovano

Še slikanje potem pa sva nameravala 

že iti pa sta prišla še dva pohodnika iz Gorenjske, ki sta  bila na dopustu na Celjski koči. Prišla sta z Grmade ...Kar nekaj časa smo se pogovarjali..Bila sta iz Križa na Gorenjskem ... Ker sva včasih kar precej hodila tam naokoli smo se imeli kar nekaj za pomeniti... Zanimali so ju tudi vrhovi in kraji tod okoli.... . 

Nato sta odšla nazaj midva pa na drugo stran. A sva se ustavila pod gozdom na klopci oziroma na travi na toplem soncu

Kar nekaj časa sva se predajala soncu. Kajti zavedava se , da je sedaj čas  za izkoristiti to krasno sončno vreme. Saj se ne ve kako dolgo bo trajalo...

Nato pa sva stekla po strmini,  .. Pa sem pogrešala mojo maskoto   modrega Smrkca, ki sem ga dobila za darilo..

Ker sva bila šele na sredi strmine sem stekla nazaj

do gozda in še del poti na vrh , kjer sem ga našla   na poti poleg drevesa

Spet je našel svoje mesto na nahrbtniku. A sem ga poleg pasu še prišila zraven ha ha ha

lepa pot nazaj je minila tako hitro, no saj tudi ni daleč...

Hitela sva po senčni poti nazaj

Ob prihodu do Alminega doma sva bila razočarana ker ni bil odprt.

Lepi so ti kraji... posebno v soncu in modrini neba...

No nič ne de sva dejala ter odhitela nazaj do izhodiščne točke in nato mimo Svetine do Celjske koče in nato odšla še na Pečovniško kočo, ki je ob tem času prava paša za oči s prekrasnimi pelargonijami na balkonu...tudi tokrat je bilo tako. Koča pa seveda zaprta, bila sva par ur prehitra

Počutila sem se kot ta star gojzar..Sem se šalila ..

Pozno popoldan sva zaključila s potepanjem po obronkih Celjske kotline...Še kar nekaj vrhov je tukaj, ki sva jih že obiskala in če bo zdravje jih še bova. A ne letos, ampak naslednje leto....

p-p-