Tudi to je življenje --MINLJIVOST...

...ALI DOJEMANJE ČASA-

V teh prvih avgustovskih dnevih, ko sem morala spet dodati v  zbirko letnih slik novi album_ avgust 2018, -sem se zavedala, da je skoraj neverjetno, kako je minilo že več kot polovica leta. Sicer sva bila julija zelo aktivna, da o času minljivosti niti nisem kaj posebno razmišljala ...Dnevi si tako hitro sledijo, včasih mislim , da morda tudi zato, ker hodiva res veliko v naravo. Ko se vrneva, je vsekaor na vrsti en dan odmora za zbiranje vtisov in nabiranje novih moči za naslednji pohod občudovanja Narave, ki je nekaj najlepšega ...
 A prav za prav sem se spomnila minljivosti zaradi tega, ker sva danes na jutranjem potepanju po naši prelepi dolini, šla mimo oglasne deske, v soseski,  n akateri je bilo obvestilo, da je preminila, sošolka od moje ga moža. Z katero smo še prejšnji mesec klepetali in se  menili katere so najlepši predeli v naši dolini.
Sedaj je odšla,pa še tako je bila vitalna, polna humorja ,polna življenske sle, vedno pripravljena, za akcijo. potrlo me je , čeprav sem velik realist in sprejemam  smrt,ter odhajanja za vedno , kot naraven potek življenskega kroga. A bolj, kot se dviga moja starostna meja,  več, ko odide mojih znancev prijateljev, sošolcev vedno jasneje se zavedam, da prihaja čas upam, da čim kasneje , da  prestopim prag vrat, če citiram našega največjega pesnika Franceta Prešerna ,ki so noč in dan odprta, al dneva ne pove nobena prat'ka.

Vem , da bomo vsi umrli da je to naraven pojav, a vse je tako dokončno in zadnje čase, ob vedno pogostejših odhodih ljudi okoli sebe, še bolj zavestno uživam v  vsak danu življenja,.
 CARPE DEIEM .. Kajti življenje je tako kratko, večnost pa tako dooogaaaaaaaaa.
p.p