26.8.2018--ŠKALSKO JEZERO RAZŠIRJENA POT
Prebudili smo se v deževno zelo hladno jutro. Pogled skozi okno ni bil prav nič obetaven. Pa še Mery je so povzročala bolečina njena hrbtenica, ki se počasi,a vztrajno skupaj zarašča. Žal tudi živali, kot ljudje so občutljivi na vremenske spremembe. dobila je zdravilo in sedaj sva čakala samo to da ji bol popusti, da bo nehala kopati po preprogi. Po zajtrku pa se je malo osvetlilo nebo psička se je umirila. Pa smo šli. Sprva smo nameravali samo okoli parka, kajti nebo tam nad Uršljo goro sploh ni bilo obetavno.A ko smo prišli do odcepa v parku za jezero se je ustavila in ni hotela na levo, še pogledati ni hotela sem na levo, pa sva ji sledila za jezero. Sicer kar z veseljem, ker tudi jaz sem morala uhoditi svoj nove pohodne čevlje. Imam težave z obutvijo, kar nekaj parov čevljev imam , a še vedno nisem preveč zadovoljna z nobenimi. Tisti , ki pa so mi res odgovarjali pa so žal odslužili...Imam zelo občutljiva stopala posebno Ahilovo peto ... (To tako mimogrede).
Torej gremo mimo naselja enojčkov skozi temen gozd, mimo rezervnega nogometnega igrišča, kjer so mladi Zahoviči , Ačimoviči ,Katanci Oblaki,Tavaresi Roniji Drogbaji , Čehi, Messiji in Ronaldi prenašali gole
na svoje mesto za trening.Pravi užitek jih je bilo pogledati, a za trening jih nisva čakala, kajti vedno temneje je bilo tam nad Smrekovcem
Čez most, kjer je naju spet presenetilo še več avtomobilov kot včeraj.
Danes so bili tudi pod Ribiško kočo. In tudi na drugi strani jih je bilo veliko več, kot včeraj. Imela sva izbiro, ali greva na levo in okoli Velenjskega jezera, ali pa po razširjen poti proti Škalam in Hrastovcu in mimo konjušnice po zgornji strani jezera domov... Ke so se na nebu spet zbirali temni oblaki sva izbrala zadnjo varianto...
Tako sva nadaljevala pot mimo nasipa med Škalskim in Velenjskim jezerom , ter se usmerila, mimo jezera, le vrgla sva hitro še pogled proti Konovemu in Radojču nad njim , ki pa se je že ovijal v oblake...
Tam nad Velenjskim jezerom sva se še hitro ovekovečila za spomin na ta zanimiv sprehod ter pogledala ribiče, ki so z veliko vnemo namakali svoje trnke v vodo... Upam, da so vsaj kaj ulovili...
Kakor je ponoči lilo in zjutraj ni bilo čudno, da so ceste bile polne luž
Še hiter pogled na Velenjsko jezero in Teš in že sva pohitela proti vrbovemu nasadu, kjer sva opazila mlado srno pri jutranji paši..
Kjer sva za trenutek molče opazovala , Uršljo goro, ki je sicer bila v megli in nekaj avtomobilov, v Škalah , ki so zapuščali parkirišče ob cerkvi.... Ah ja danes je nedelja in maša se je ravnokar končala. Midva pa sva hitro krenila na desno, od koder se nama je odprl pogled na Velenjski grad, na Koželj na Goro Oljko, kjer sva pred včerajšnjim uživala v vročem sončnem dnevu.. Že nekaj časa nisva šla tu gor. Razveselila sem se na pobočju nekaj buč, ki so se bleščale v mokroti jutra . Vseh velikosti. Nekaj tam bolj daleč je bila ena prav ogromna. A ker nisem imela fotoaparata sem jo samo od daleč slikala, kolikor pač ima mobitel Zooma...
Krenila sva navzgor, vedno bolj hladno in temno je postajalo...
Mimogrede sva si ogledala še Koželj in Goro Oljko tam v daljavi
Pa Velenjski grad na drugi strani jezer in mesta...
Iz ptičje perspektive sva si ogledala še Škalsko jezero in ribiče
Ter konja, ki sta bila tokrat daleč od poti
Ter Pesje v ospredju z Velenjskim jezerom , tisti del s kopališčem , na vodi se je zibalo nekaj jadrnic
Pot pa nju je že vodila naprej
Pot pa naju je pripeljala do rampe na najvišji vrh današnje poti ...
in se potem strmo spustila navzdol proti Hrastovcu..Z vrha se lepo je videlo na pot, ki jo bova še morala prehoditi tam pod cesto v dolini...
Strmo navzdol , pričelo je rahlo pršiti... Upam , da res samo pršiti
Mimo očarljivega konja,ki sem ga pobožala
Pogled pa se je počasi spet razširil na drugo stran doline, na nasade jabolk, pod Turnom in na naselje Konovo
Kar hitro sva dospela v dolino, mimo potočka ki priteče iz Hrastovca in se izliva v Škalsko jezero s pritoki in tremi malimi slapovi, ter na kraju pred mostom s kaskadami se potem izlije v jezero. Voda je zaradi nalivov bila zelo kalna in bučna...
kjer je malo niže naju presenetilo tole cvetoče grmovje, hm ali ni jesen v prihodu ...
Dežuje vedno bolj, treba bo odpreti dežnik
Na mostu me je počakal, da bova lahko skupaj šla pod dežnikom
Malo sem še zaostala , da naredim še zaključne posnetke, kozolca , nekaj rož ob poti , in spet mimo naselja enojčkov čez park nazaj domov. A tokrat je že pošteno deževalo. Moram pohiteti da ga ulovim hi hi Ja res zanimivo jutro :D ko kljub dežju izkoristiš dan ..CARPE DIEM, danes sicer precej po zaslugi Mery, he he in vsaj upam , da bodo moji čevlji uhojeni, kolikor sva prehodila bi morali biti, pa še nekaj po mokri travi
Pa na neutrudne športne ribiče na drugi strani
pa skozi pravljični gozd poln močvirske preslice , ter lepih poti
Ter hosto ob robu gozda
tej lepotici na travniku pa ne vem imena
Zaključila sva pa s pogledom na moker slak , ki je kljub mokroti blestel in polepšal pot
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar