Pride čas ...
...ko se zaveš da ni več daleč čas, ko se svetloba spremeni v večni mrak...
Takrat te spoznanje objame , te močna želja prevzame ..
Zaželiš si , da bilo bi to dano , da se bi le morda lahko , prebujala na trenutke pod ožarjenim nebom, za hip se prebuditi tam, kjer se obzorje dotakne neba, kjer dolino prebuja gosta megla ... da zaslišiš morda tam pod krošnjami glas ruševca, ki kliče svoje družice, kjer gamsi hite na jutranjo pašo, kjer spokojnost prekrije goro našo...
mirno zazreš se preko vrhov dežele naše ja veš da so želje neuresničljive, ko v dolino zreš na požete njive , se zaveš , da kot klas ki dozori , odslužil si svoje , da ne bo več pomladi tvoje rodnih njiv , ter žarečih krošenj obarvanih macesnov bo še le morda zadnji spomin , preden zaspim in zasanjam te sanje, oh kako si želim , da bi se še potem vračala vanje...
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar