Spomini starega gojzarjev.. Smrekovec jesenski obisk

Sončni dan na Smrekovcu...

 Po niti ne "preveč"napornem pohodu na Čemšeniško planino, sva seveda hotela na vsak način preizkusiti  limit najinih moči..

Pa tudi zaželela sva si spet videti prostranost  Smrekovških  planjav..

Čudovita barvna paleta jesenskih toplih barv...

Je  naju tako navdušila, pa tudi cesta je sedaj v boljšem stanju kot je bila pred časom...

... Tako da sva kar mimogrede prispela po ovinkasti cesti in parkirala malo pod kočo, ki jo sedaj obnavljajo od znotraj pa tudi od zunaj se veliko obnavlja..

Nato sva si ogledala še zanimivosti

Koča še vedno tako lepa kot včasih

Midve pa sva hitela navzgor mimogrede še vozla na zamegljeno dolino, term nad Sveti Križ nad belimi vodami

Skoraj sva pozabila kako strma je ta pot v resnici pa je pot ista samo midva sva veliko izgubila na svoji moči in kondiciji...

Tako da se ve 🙄😁kaj Smrekovec sploh je

Letos nisva nisva bila na vrhu Smrekovca, bela pasma na njegovem skrajnem zahodnem koncu na Travniku, kjer so letos poleti obiskala tudi razgledni stolp nad kočo na Travniku..

Kar kmalu sva se pripeljala po cesti ki vodi skozi Bele vode , ter nato zavila, pri gostilni Savinek ostro  desno

navzgor skozi barviti gozd... Nekaj časa sva šla tako kot včasih kar hitro a sva kmalu ugotovila da bo treba si vzeti čas za počitek in odmor... Res sva si ga ... na Smrekovcu sva midva bila že zelo zelo velikokrat.

Ko sva prispela na čistino

Sva opazovala gore na drugi strani pod obzorjem, ter  obojala spomine na vse prehojene poti in vrhove..

Pogled navzdol je najbolj navdušil ko sva videla, kakšno strmino sva premagala

Lepo se je bilo prepustiti soncu svežem zraku in zavesti kako čudovito je življenja..

Kar nekaj pohodnikov je naju prehitelo, a midva se nisva pustila motiti.

Nato so se napotila malo više

Pogled pa nam vedno znova uvaja na Veliki Rogatec katerega sva kar velikokrat osvojila z obeh strani

Čeprav je jutro bilo ,hladno sva se zelo  hitro ogrela.. pa sva si vzela čas in v senci opazovala jesen ki je barvala pobočja pod nama...

A kljub številnim počitkom sva prispela na vrh od doma do vrha sva potrebovala uro in tri četrt

Na vrhu so trenutno bila sama ,hitro sva se poslikala

Pa seveda KSA NA DRUGI STRANI TER OBUJALA SPOMINE KAJ VSE SVA DOŽIVELA NA NJIHOVIH VRHOVIH IN POTEH..

Lepo je če si lahko vzameš čas in izkoristi dan..

Tudi na drugo stran Uršlji gori je nama zataval pogled.. kajti tudi današnja pot je bila namenjena temu da vidimo ali se lahko konec tedna povzpneva tudi na Uršljo goro

Kmalu sva videla da prihajajo novi pohodniki, še zadnje posnetke

Sedaj v tem času je na Smrekovcu res lepo

Svilnata zelena trava je spremenila barvo bilo je kot v žito ki je prekmalu dozorelo

Ja letos po poškodbi sem bila prvič na taki višini

Čestitala sva eden drugemu, kajti tudi on je prvič kar je uspešni mesec dopolnil 80 let povzpel na tako višino.. čeprav nam pravzaprav to sploh ni mar meteora ali dol ampak vseeno smo pač ljudi in se veselimo vsakega izziva

Res sem bila vesela da mi je uspel ta podvig

nato pa so se napotila do razgledne točke na klopco kjer so pomalicali in se dodobra odpočila kajti vedela sem da bo pot navzdol malo bolj naporno kot je bila pot navzgor.

A namesto da bi krenila po isti poti nazaj sva se odločila malo po brezpotju naravnost cikcak navzdol proti koči

Počasi in previdno sva nadaljevala pot

Izbirala sva sončne jase,

 kar  velikih mravljišč

Persel ustavila na pobočju kjer je zorela praprot

Ko malo zatem sva krenila na desno ker se je priključila klasični poti ki vodi do koče na Smrekovcu 

. Jaz sem hodila vedno počasneje,ter previdno iskala bolj lepo stezico za varen korak, kajti oglašati se je začela bolečina v hrbtenici..

Zelo sem bila vesela ko sva prispela do koče,

kjer je naju pogostil prijazen oskrbnik, kjer so lahko skozi zeleno površino opazovala iskreče zeleno zlato 

Seveda mi radovednost ni dala miru morala sem ti pogledat ali se je iz zmajevega jajca že izvalil mladi zmajček

. A nič od tega, mi na koroškem bi rekli da je zaprnik..

Kažipoti pod prekrasnem  drevesom,

Ker je bil tako čudovit dan smo si izbrali sončno stran

Malo sem pogledala noter

A ker se zdaj obnavljajo tudi notranjost sem raje odšla na sonce

Sedela sva zunaj pri mizi in občudovala čudovite breze ki so se zlatile v soncu

Drobna cvetka ena  

se je poslavljala od poletja

  formo vivo

Na zdravila na čudovit dan in najin uspeh...

Ter s pogledom objela Šaleško dolino

In se počasi nato napotila do izhodišča

Ob velikih kupih zemlje

Ter barvitih brezah

Poslovila še  z zadnjim pogledom

Poslovila od tega prijetnega in lepega kraja ki je res vreden obiska

Nekaj časa sem se peljala nato pa sva na ovinku zavila navzdol, mimo korita ki je obnovljen, včasih je tu del angel ki je lulal, sedaj pa je nastala abstraktna podoba v stilu ala Pikasso

Čudovito obarvana pobočja

So naju s sedla, kjer vodi pot na križ nad Belimi vodami, sva midva zavila na levo insta dvignila do gostilne Savinek, tako sva zaokrožila današnjo pot

Krasna forma viva predgostilno Savinek 

Ter se nato mimo Belih vod

S prekrasno bleščečo cerkvico

Spustila na vzdolž do Florjanskega grabna, z zanimivo kapelico...

Ter se  v Šoštanju, mimo male cerkvice svetega Mohorja in Fortunata..

ob osvetljenih vrbah,  kmalu prispela v naše lepi sončno mesto  domov..

Sicer kar utrujena a zadovoljna da je nama  po dolgem času spet uspel  malo višji vzpon..

P.p.