Spomini starega gojzarja---Boč

Kot je že tradicija nekaj let nazaj obiščeva Boč vsako leto tudi v jeseni ne samo spomladi, ko cveto velikonočnice. Navadno greva  do Pečice, ali pa se zapeljeva do lovskega doma na pobočju  hriba.

Tudi tokrat je bilo tako. Kar hitro sva se prebila skozi delovišča na cestah in vsa vesela parkirala našega jeklenega konjička ob robu gozda. Ob lovskem domu nad Pečico..Prej sva se še razgledala na drugo stran  en gospod je dejal da je tam Ljubečna, sedaj ne vem, ali je cerkev na vrhu mislil,  ali hrib.

Oba sva bila prešerno razpoložena, kajti sonce se je na široko smejalo  z modrega neba. Šla sva mimo  hiške kjer je nas pozdravil prelep kuža z imenom Rex..

Nadaljevala sva potpo čarobnem gozdu, kjer sva naletela na gobe dežnikarice.... In na velike kostanja
ter robide. Posladkala sem se z njimi. Še dovolj sem jih pustila za pticeVsako leto jih je tu polno

pobrala sva gobe, nabrala kostanja in da ga ne bi nosila na Boč sva  vse skupaj skrila nekje ob poti ter vzela potem nazaj grede ...Uživala sva kajti meni se zdi, da je malo gozdov v jeseni tako pravljičnih kot je ta gozd z učno  potjo na Boč

Pa še sonce je dodalo svoj prispevek in še vse polepšalo

Kmalu sva prišla do odcepa, kjer se pot prične strmo dvigovati, a še prej sva uživala v pogledo na prelepo dolino pod nama...

Kar žarela je v soncu in prelepo cerkev  Kako lepi mehko zaobljeni griči so se nudili za občudovanje... Nikamor se nama ni mudilo , a ker sva vedela da imava še kar lep zalogaj poti pred sabo sva končno veselo zakorakala v strmino.

 

 Dan je bil topel  razpoloženje  na vrhuncu  in tako sva kmalu prispela sredi pobočja, kjer sva občudovala čudovite visoke  borovce in čudovito skrivinčena drevesa

 

 Kmalu sva prispela na vrh   strmine in  na vročem soncu, sva se odpočila in uživala.. Tudi Mery je uživala v senci

  midva  pa na soncu-Prelepe barve podrasti so se bleščale v soncu

 Čas pa je neizprosno tekel  in hočeš nočeš sva se stežka odpravila naprej. A kmalu sva prišla do najine klopce

v strmini, kjer se vedno odpočijeva in se prepustiva lepoti panoramskega razgleda.Žal nama je bilo samo to, da je bila vidljivost bolj skromna. A videla se je cerkev v Kostrivnici in prelepi rahlo navdahnjeni gozdovi ob vaseh. S pogledom sva sledila ptici ki je krožila nad nama in potem izginila nekje v oblaku na nasprotni strani

 Napotila sva se naprej po gozdni učni poti in prispela v naravni pragozd, kjer sva opazovala velka padla drevesa posledice lanskega žleda in lepoto visokih bleščečih bukev

Ter se nato podala v svetal  zadnji del gozda

tik pred izhodom na travnik na Boču.

Res je prečudovita in prava pot

Pred nama se je razkril prelep prizor na vrh Boča s stolpom

Ter mimo rastišča velikonočnice po makadamski cesti opazovala  bleščanje zlatorjavih  jesenskih nians dreves...

lepo je tukaj rada se vračam sem spomladi občudovat velikonočnice in navadno greva takrat preko Balunjače še na vrh Boča in seveda jeseni med to razkošje jesensko obarvaniega razkošja

Vsa vesela sva se podala h koči

 Kjer sva se okrepčala si ogledala okolico in se nato pozno popoldan vsa vesela zadovoljna vrnila po isti poti nazaj v dolino

kjer sva si malo ogledala okolico in okrepčala nato pa zadovoljna in srečna popoldan se vrnila v dolino nazaj...Veva da se bova sem še vračala dokler nama bo dano hoditi v hribe ...

Ko sva se vrnila domov je nad našim mestom žarela zarja, ki nama je še polepšala dan. Tako sva zaključila dan 21 oktobra..

. Za piko na isva pa  še uživala v slastnih  dežnikaricah. Kostanj pa pečeva vsak dan tako za poslastico