Spomini starega gojzarja:-Kulturni dan !!?

Kot vsako leto se spomnimo na osmega februarja na našega največjega pesnika, na katerega smo vsi zelo ponosni. Le čudi me, zakaj nismo izbrali dan kulture na njegov dan rojstva, ampak smrti. Hm najbrž zato, ker je decembra že tako vse v prazničnem bleščečem  vzdušju,polni smo materialnih potrošniških vrhuncev, da nam je za kulturo presneto malo mar. No morda pa se tudi motim.
Jaz prav za prav berem skozi vse leto, sicer zadnje čase malo manj,Zaradi oči, ki so vedno bolj neubogljive. a kljub temu se ne osredotočam samo na en dan.
Kot vsako leto greva navadno na ta dan v hribe, v naravo. Včasih sva obiskovala tudi kulturne prireditve, a zadnje čase vse manj.Zaradi takih in drugačnih predvsem pa mislim utemeljenih vzrokov.
Tudi letos sva bila prav praznično razpoložena. Celo vreme je nama šlo na roko. Že dan prej torej sedmega februarja sva se odločila za pohod na  Kislico nad Frankolovem 996 m, kjer sva obiskala Kislico In Špičasti vrh, kjer sva se na toplem soncu sredi ničesar, a kljub temu sredi vsega počutila prav čudovito

 sveži a ne prehladen zrak, sonce, grebenske poti

 Kjer sva uživala sto na uro in opazovala panoramo pod nam, ki sicer ni bila preveč dobro vidna, a ker že poznava to vse naokoli se nisva sekirala ampak uživala.

 Nabirala De vitamina in kisika za sive celice in pljuča

  Ja že dan prej je bil prav prazničen.

Še zadnji pogled in sva odhitela proti gradu Lindek, ki pa žal ni več dostopen  brezvetrju na toplem soncu. zaradi padajočega kamenja od razvalin.

 Sva pa zato uživala na poti k gradu na prekrasni ur

8 februar

Sva se odločila da obiščeva Sveti Križ nad Belimi vodami. kjer sva uživala v  skoraj v brezvetrju in toplih sončnih žarkih

Vsa vesela in radostna sva se predala naravi, kjer sva recitirala Prešernove pesmi.No večina jaz , kolikor sem se je še spomnila iz šole.
...Krst pri Savici. Uvod ... Kako lepo je zvenela beseda ... Nato pa še nekaj drugih za povrh.  S seboj sem vzela majhne Prešernove poezije. darilo moje mame , so že vse zguljene no kolikor so stare in v uporabi ni čudno.

Naslednji dan Sva prav za prav nameravala ostati, doma, a ker je bil spet tako čudovit dan in , ker sva zadnja dva meseca bila precej ovirana zaradi slabega počutja in tudi zaradi vremena sva krenila na Goro oljko. 733 m.

Gora Oljka ali po starem Križna gora (tudi Oljska gora ter savinjska Šmarna gora) je 733 metrov visok^[1] kraški osamelec nad Polzelo. Predstavlja lepo razgledno točko, s katere je moč videti Posavsko hribovje, Paški Kozjak, del Kamniško Savinjskih Alp ter Karavank.

 Tukaj pa je bil pravi živ žav. Ja srečala sva znance , prijatelje, sosede. In beseda je nanesla kje smo bili na kulturni dan. Kajti prijatelji so bili v Vrbi. Ja in kar naenkrat smo se prepustili kulturniškemu vzdušju in pričeli recitirati.....O Vrba srečna vas domača, Nezakonska mati uvod h Krstu pri Savici, skratka pač kolikor smo se še spomnili pesmi iz šole.  Bilo je prijetno veselo. Ja in vsi smo v en glas dejali lepo je se še spomniti osvežiti pesmi, ki smo se jih učili pred45- 50, 65 leti ...Pač odvisno od starosti udeleženih.

Odšla sva nazaj vsa vesela zadovoljna , da sva tako lepo obeležila tridnevno praznovanje kulturnega dne. Odšla navzdol in se še mimogrede udeležila obiska hribčka Brezovec 618 m, ter se nato po krožni poti vrnila po strmini navzdol do najinega jeklenega konjička, ki je naju zvesto čakal pod vrhom.
p.p.

Tudi to je življenje! Ko se dan poslavlja.

Kot prepleteni udje se veje prepletajo  v temni globeli v strastnem objemu večera, ko se nenadoma zaveš, da se dan poslavlja brez tistega vrhunca, ki naj bi izpolnile sanje. Dan, ki je minil samo  v obujanju spominov, vzbudil že  potlačene, tako pozlačene želje preteklosti, ki kot gejzir razpro nebo,  se zaiskre, a že vnaprej veš, da se bodo kot pepel vrnile nazaj   v  tih meglen večer brez odmeva.
Sprijazniš se, saj veš, da je jutri nov dan, ko lahko zaživiš  v  vsej lepoti dneva, preteklost pustiš sanjačem, ti pa živiš danes, ta hip, ne včeraj in ne jutri.
P. P.

Spomini starega gojzarja 5 del) STROPNICA 860m -Po vrhovih okoli naše doline v letu 2020

 Zjutraj ko sva prvo  peljala Mery na sprehod,se je skoz našo dolino vlekla prozorna megla, a vseeno sva vedela da bo krasen sončen dan.Potem sem grede skočila še v zdravstveni dom, kar je ta mesec postala že klasika. Nato pa sita prozorne megle, ter da zaključiva s tem delom vrhov naše doline,  sva se odpravila z avtom do Šenbricakaka razlika od prejšnjega ponedeljka. Ko je bril oster veter in sama sivina je naju obkrožala. in nato vsa vesela videla da se nebo vedno bolj barva modro in sonce je posijalo, le veter je od začetka naju motil na poti.

 Pa se nisva  nič zmenila zato, ampak kar hitro prišla do  odcepa, kjer sva prejšnji ponedeljek krenila na Skalni vrh 780m in se po krožni poti vrnila preko Vodemlje in Hrastovca mimo Škalskega jezera nazaj domov. Tukaj sva videla okosmatena goveda, ki so se pasla v globeli

 Posebno so mi bili všeč mladi telički

 Midva pa sva nadaljevala pot , mimo velike kamnite mize po lepi razširjeni  cesti , od koder sva videla govedo v globeli pod nama, ter mimo vikendov , kjer sva imela lep razgled na del Šaleške doline in hribe od zadaj. Žal ni bila dobra vidljivost .Tako da sva kar hitro odšla naprej v gozd. Tu je še vedno bilo videti posledice vetroloma, tako da sva kar nekajkrat morala plezati pod debli in jih prestopati. A ker to ni nič novega za naju sva kar hitro prispela

na konec ceste in se dvignila v strmino, kjer sva kmalu ugledala čudovit valovit travnik. Mir sveži zrak sonce in neka sreča človeka objame, ko je daleč od hrupa in ponorelega sveta.

  Kjer sva se še pred vstopom v gozd odpočila in se za nekaj časa predala sončnim žarkom. 
 Tudi lapuh je že pohitel s cvetenjem
 

Ko se prepustiš soncu

 in brez besed uživaš

Potem pa sva se napotila zadnji del poti na vrh Stropnice 860 m, ki ni nič posebnega, je vrh  kupolaste oblike z ostrimi malimi skalami na vrhu. Razgleda ni, ker je vsa v drevju. So pa po poti  krasna razpadajoča drevesa, Vsako leto ga je manj. Moj je dejal, tako dolgo bova hodila gor, da ga ne bo več. Sem mu odvrnila ta starina bo naju oba preživelPoleg  drevesa je bilo kar nekaj teloha. Sicer ne toliko, kot lanskega leta na ta dan. A vendarle! 

 slikala sva se in nato odhitela spet nazaj na travnik, kjer sva nabirala energijo in kisik za utrujene sive celice.___Čez kaki dve uri pa sva se vsa zadovoljna podala nazaj po slabi cesti 
 

Ter se še med potjo razgledovala po okoliških vrhovih naše prelepe doline. Kakšnega  bova še sigurno obiskala pred pomladjo. A nekaj jih bo ostalo za toplejše dni, ko bo že vse zeleno in v cvetju, ter tudi počutje morda spet na višku.

Ko sva se vračala proti kamniti mizi je krasne bore ob poti že dohitela senca poznega  popoldneva

 midva pa sva spet zakorakala vsa zadovoljna napolnjena z energijo po asfaltu v smeri Šenbrica
P:P:

Spomini starega gojzarja 4.)DEL-Poti po vrhovih okoli Šaleške doline v letu 2020

4.)del SKALNI VRH 780 m

VELENJE-KONOVO-ŠENBRIC-SKALNI VRH -VODEMLJA.HRASTOVEC-ŠKALSKO JEZERO.VELENJE    

  Za ohranjanje kondicije je taka tura za naju ravno dovolj v tem času, ko nobeden ni najbolj pri močeh.Kar razgiban teren nekaj strmine , nekaj spusta nekaj ravnine, le to ni najbolj prijetno , ker je treba iti kar polovico po asfaltu. A je nama bila pot kljub temu všeč, pohitela sva mimo dreves okrašenimi z bršljanom , ter cerkve Sv. Martina v Šmartnem, ki je pred kratkim dočakala obnovo.

 Nato pa po asfaltu do Konovega , kjer se je nama odprl pogled proti Uršlji gori. Vidljivost ni bila dobra, a saj poznava vsak košček te panorame.Pa že kar vnaprej sva vedela , da bo tako , zato se nisva obremenjevala z vremenom. No nikoli se ne!

Krasen kuža je naju dostojanstveno pozdravil samo z enim HOV.

 Midva pa sva že hitela mimo hiš in kar kmalu naju je posrkal vase gozd med Velenjem/Konovim in Šenbricem, cesta se je vedno bolj dvigala in pogled nazaj je to potrjeval.

Postajalo je nama vroče. Ko sva dospela do cerkve Sv. Brikcija v Šenbricu je zapihal tako oster veter, da sva se oba zasmejala in dejala, ja ni kaj zima je .

 Ko sva prišla čez preval sva na drugi strani  videla cesto, ki pelje na Koroško.

 A se nisva predolgo zadrževala tukaj, ampak hitela po ovinkasti cesti do odcepa, za Skalni vrh in za Šmartinske Cirkovce ter Stropnico

Sprava po makadamski gozdni poti

 Nato pa po strmi z listjem posuti stezi navkreber

 Kjer sva sprva hodila po vrhu da sva prispela do najinega prvega cilja Skalni vrh 780 m... Ker je tako zelo pihalo sva se hitro samo slikala , ter pohitela navzdol 

 Proti  Vodemlji  ki pa je nižja od Skalnega vrha-,tu sva se hitro slikala ....

 kjer se je nama odprl pogled na vzhodnidel Velenja in  Velenjski grad , ter skakalnice.  A ker se je nebo tako na hitro pooblačilo in še bolj strupeno je zapihalo, da sva se odločila da bova malicala nižje na novo posekanem prostoru od koder  je čudovit razgled na vso Velenjsko kotlino.Pohitela sva naprej  in že sva bila na čistini,in po grebenu , kjer sva videla že tudi Škale, Hrastovec , ter pot in jezera, kjer bova pozneje hodila. Ter seveda vsa tri jezera in še mala , ki nastajajo vedno znova in znova.

 Tudi šopki trobentic so že krasilo robove poti

 Midva pa sva vsa vesela nazdravila z vročim čajem, ki se je zelo prilegel v tem oblačno sivem, hladnem vremenu.

 tukaj sva se v zavetju lepo usidrala malicala in občudovala pod nama prekrasno Šaleško dolino.Tako lep razgled je malo kje , kot od tu. Pa še to zato, ker je gorelo pobočje in je potem vse se očistilo . Ja vse slabo je tudi za nekaj dobrega.

 Nato pa sva pohitela navzdol, kar nekaj poti sva imela še pred sabo, a sva si malo prihranila pešačenje po asfaltu, sva ubrala bližnjico in nogam prihranila km asfalta. Še tako ga je bilo dovolj. Od Hrastovca, kjer sva prišla ven 

 Pa naprej

 Kjer sva se ujela na ovinku v kar dve ogledali naenkrat

 Ter malo niže občudovala Mini Aljažev stolpič

 Ter skozi Škale prispela končno na makadam in potem na peščeno travnato pot 

 Do škalskega jezera,ki je deloma bil že zaledenel

Midva pa sva vsa vesela, ter kar utrujena, kajti asfalta pač nimam preveč rada, a je že tako, če greš od doma peš moraš iti po njem. Ni drue možnosti.

p.p.