LUBELA 787 m.
Lubela je raztegnjen vrh severno nad Velenjem z več dostopi. Midva že kar dolgo zahajava gor, pozimi sva od začetka najraje se povzpela iz Škal naokoli po cesti za kondicijo, spomladi pa navadno po severno zahodni strani, takrat so pobočja bela od teloha. Poleti pa iz smeri Škalskih Cirkovc po asfaltni cesti , čez vrh do lovske koče in nazaj. - A kako leto nazaj sva odkrila še drugo varianto, prav za prav nama jo je povedal prijazen domačin. Od takrat pa se vedno povzpneva mimo vikendov do lovske koče. Zelo primerno za nestabilno vreme je idealno, da najraje zadnje čase uporabljava to pot. Ravno dovolj da daš pospešek srcu ter v prvo prestavo in za vzdrževanje kondicije in mazanje sklepov. Posebno kadar sklepi zarjavijo, da škripljejo, kot na starih vratih tečaji, je še kako dobrodošla ta pot.
Navadno je tako ,da izbirava cilje izmenično. Jaz sem si na tihem predstavljala da bova šla od doma proti Vista stolpu in mimo pasjega ranča do zatoka Velenjskega jezera. Tam sva včasih zelo pogosto zahajala, ko naju je še spremljala najina psička Mery. A od leta decembra 2021 sva to pot šla samo 4x vsako leto enkrat ,ko sva obhodila vsa tri jezera, to je navadno za ogrevanje za višje pohode za vzdržljivost.
Ampak, ker se navadno vsako leto meseca januarja odpraviva gor in ja samo par dni je še tako da sva enoglasno dejala greva. In sva šla
Opažava zadnje čase , da veliko prehitro vedno štartava, potem pa se morava, posebno on navaditi na malo počasnejše korake.
Ja je že tako da je navada železna srajca. Glava in srce hoče, a telo se upira in zavira. Ampak nič zato, vedno najdeva kak motiv ob stezi ,ki nama polepša hojo. Tokrat sva nepričakovano odkrila napol razcvetele telohe, Ko prideva na vrh te poti se od tu lepo vidijo hribi ,
kot so Mozirske in Gora Oljka, pa Gozdnik in tako dalje, a tokrat je bilo tam se v megli. No hribov nisva videla sva se pa zato vmes še slikala da imava vzrok , zakaj stojiva ha ha ha.-Kar hitro sva prišla do zadnjega dela poti, po stopnicah Postajalo je vedno topleje in posijalo je sonce. Koliko dodatnega veselja ob teh včasih prav turobnih dneh lahko doda, svetloba in toplota sonca .

Ob taki priliki vedno praviva , da ima Mati Narava naju rada, ve da jo obožujeva , in s tem naju nagradi s sončnimi žarki.
Ko sva prispela na vrh sva se prvo vpisala v Planinca , ter se seveda slikala za spomin na prvi zimski obisk tega vrha ..heic)
Drugače ne trgava cvetja, razen seveda zelišč iz katerih kuham čaje pozimi in mazila, ja vse za ljubo zdravje ... Narava zdravi na več načinov.
Nato pa mimo gradbišča avto ceste, kjer res veliko dogaja. Sicer večji del pod zemljo .
Lep šopek ki se je lepo razcvetel pogled na njega mi pričara čudovit prizor tistega dne poln sonca veselja in zadovoljstva,, ja vedno bolj se zavedam da so majhne stvari ki te lahko osrečijo in dajo duši spokojnost in zavedanje kako lepo je življenje. Naj trajaP.P.

Ni komentarjev:
Objavite komentar