torek, 27. januar 2026

SPOMNI STAREGA GOJZARJA--LUBELA

 LUBELA  787 m.

Lubela je raztegnjen vrh  severno   nad Velenjem z več dostopi.  Midva že kar dolgo zahajava gor,  pozimi sva od začetka najraje se povzpela iz Škal  naokoli po cesti za kondicijo, spomladi pa navadno po severno zahodni strani, takrat so pobočja bela od teloha. Poleti pa iz smeri Škalskih Cirkovc po asfaltni cesti , čez vrh do lovske koče in nazaj. - A kako leto nazaj sva odkrila še drugo varianto, prav za prav nama jo je povedal prijazen domačin. Od takrat pa se vedno povzpneva mimo vikendov  do lovske koče. Zelo primerno za nestabilno  vreme je idealno, da  najraje zadnje čase uporabljava   to pot. Ravno dovolj da daš pospešek  srcu ter v prvo prestavo in za vzdrževanje kondicije in mazanje sklepov. Posebno kadar sklepi zarjavijo, da škripljejo, kot na starih vratih tečaji, je še kako dobrodošla ta pot. 

Navadno je tako ,da izbirava cilje izmenično. Jaz sem si na tihem predstavljala da bova šla od doma proti Vista stolpu in  mimo pasjega ranča do zatoka Velenjskega jezera. Tam  sva včasih zelo pogosto zahajala, ko  naju je še spremljala najina psička Mery. A od leta decembra 2021 sva to pot šla samo 4x  vsako leto enkrat ,ko sva obhodila vsa tri jezera, to je navadno za ogrevanje za višje pohode za vzdržljivost. 

Ampak, ker se navadno vsako leto meseca januarja odpraviva gor in ja samo par dni je še tako  da sva enoglasno dejala greva. In sva šla 

Skozi Škale 
Opažava zadnje čase , da veliko prehitro vedno štartava, potem pa se morava, posebno on navaditi na malo počasnejše korake. Ja je že tako da je navada železna srajca. Glava in srce hoče, a telo se upira in zavira. Ampak nič zato, vedno najdeva kak motiv ob  stezi ,ki nama polepša hojo. Tokrat sva nepričakovano odkrila  napol razcvetele telohe, 

Ko prideva na vrh  te poti se od tu lepo  vidijo   hribi , kot so Mozirske in Gora Oljka, pa Gozdnik in tako dalje, a tokrat je bilo tam se v megli. No hribov nisva videla sva se pa zato  vmes še slikala da imava vzrok , zakaj  stojiva ha ha ha.-Kar hitro sva prišla do zadnjega dela poti, po stopnicah kjer prečiva asfaltno cesto, ki sva jo v prejšnjih letih res velikokrat prehodila .


Postajalo je vedno topleje 
in posijalo je sonce. Koliko dodatnega veselja ob teh včasih prav turobnih dneh lahko doda, svetloba in toplota sonca .    Ob taki priliki vedno praviva , da ima Mati Narava naju rada, ve da  jo obožujeva , in s tem naju nagradi s sončnimi žarki. Ko sva prispela  na vrh  sva se prvo vpisala v Planinca , ter se seveda slikala za spomin na prvi zimski obisk tega vrha .
Kot vedno sva si vzela čas  si privoščila počitek na klopci zaljubljenih , hm ali klopci ljubezni ? To je sedaj vprašanje. Kajti zaljubljenost pride  zagori zažari in velikokrat ugasne kot zvezda a,i meteor ko pade na zemljo in mine, a ljubezen ostane, če je seveda tista prava. Kakor koli že klopca zaljubljenih, ali ljubezni saj je vseeno, važno je, da je  da se lahko usedeš , se lepo nasloniš nazaj ,ter uživaš , v brezmejni sreči. Ko sva se počasi ohladila Sva se odpravila navzdol, še zadnji pogled na Lovski dom in prostor kjer se vedno počutiva tako prijetno  se vrnila po isti poti,
kjer mi je on kot vedno podaril prvi šopek teloha (navadno je to na prvem pohodu na Paški Kozjak, a ker je letos bilo  gor zadnjič še kar veliko snega sem ga dobila pač tukaj.)

Drugače ne trgava cvetja, razen seveda zelišč iz katerih kuham čaje  pozimi   in mazila, ja vse za ljubo zdravje ... Narava zdravi na več načinov. 
 Vrnila sva s e navzdol do izhodišča nato pa sva se zabavala , ker je na cesti spala mačka ji je potrobil a  se ni zmenila za naju , samo pogledala je v najini smeri se malo dvignila  in spala naprej, najbrž ji je prijalo na ogretem asfaltu, tako da jo je moral obvoziti,, Sva se pa zabavala , češ mačka je nama dala vedet, da sva na njenem terenu da je tu ona zakon.

  Nato pa mimo gradbišča avto ceste, kjer  res veliko  dogaja. Sicer večji del pod zemljo . Nato  pa še hiter pogled na Škalsko jezeroki je spokojno dremalo pod ledeno ploskvijo... Lep šopek ki se je lepo razcvetel pogled na njega mi pričara čudovit prizor tistega dne poln sonca veselja in  zadovoljstva,, ja vedno bolj se zavedam da so majhne stvari ki te lahko osrečijo in dajo duši spokojnost in  zavedanje kako lepo je življenje. Naj traja

P.P.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja.. od Šentjanža do Grmade 1. Del.

  1Prva dva cilja. .TURN SV. JANEZA KRSTNIKA  -Almin dom  Na Svetini  Čudovito nedeljsko vreme sva izkoristila za že dolgo načrtovani obisk-...