Razmišljanje o tem in onem ..O praznovanju,
obletnicah ,
počutju ,
vzponih in ranljivosti ,ter analiziranju poti, poti zlatih jesenskih dni življenja . 
Prvo naj velja prav za vse SREČE POLNO ZDRAVJA ,TER SEVEDA VSAKEMU SE NAJ IZPOLNIJO TISTE STVARI, KI SI JIH ŽELIJO , KI JIH NAJBOLJ OSREČIJO-
Torej staro leto se je poslovilo z njim vse, slabo in dobro, kar nas je razveseljevalo , naj ostane v spominu ,ostale slabe stvari pa je najbolje , da jih čimprej prekrije pajčevina pozabe. Vsega je bilo kar precej . Mesec november je bil zelo aktiven. Prehodila sva 141km , planirala pa 80.km .V začetku meseca sva dejala ,če uspeva toliko sva lahko zadovoljna. Veliko km sva naredila po naši dolini okoli Škalskega jezera , po razširjeni poti , pa seveda Lisca, po Pastirčkovi poti , kjer hodiva že nekaj let , je tradicija , a o tem drugič....
No leto ,ki se je izteklo je za naju bilo po eni strani zelo pestro , kljub oviram in , ter prilagajanju bilo polno vsega . .Od pohodov , obiskov narave ki je že nekaj časa najin stil življenja pa seveda uživava v najinih zlatih letih jeseni.
Ampak , lanski konec leto ,prav za prav že meseca novembra, sva pričela s praznovanjem. In to 29 novembra, ko je bil še v naši stari državi praznik dan republike, ki se je veliko bolj praznovalo, pa naj vsi tisti, ki pravijo da ni bilo lepo , rečejo kar hočejo. Da ne bo pomote nisem jugo nostalgik samo povem ,kako je bilo takrat! .Veliko več je bilo druženja , radosti ,veselja med prijatelji sorodniki tiste pristne domačnosti veselja, ne a tako kot sedaj nestrpnosti zapiranju vase..
Pa tudi ŽAL, malo kdo ve ,oziroma je malo kdo pravilno odgovoril novinarki ,kaj praznujemo 26 decembra ob dnevu samostojnosti in enotnosti. No po drugi strani pa je tako , da tako neenotni, kot smo sedaj še ne vem, če smo bili kdaj. No to tako moje vmesno razmišljanje.
Torej 29 sva sva praznovala 60 obletnico, ko sva se prvič spoznala , ko se je zaiskrilo tako močno da sva se , na božič, čez tri tedne že poročila, hah na božič ja, takrat ni bil dela prost dan, pa ker so bili drugi termini vsi zasedeni.. Ob petih na magistratu ob šestih v cerkvi. Zadnja sva prišla na vrsto.
Ja takrat so se ljudje veliko bolj poročali, kot dandanes, ko večina živijo na koruzi in to brez koruze ha ha ha,
Ja dolga doba, ali pa tudi ne, hm včasih imam vtis, da sploh ni bilo življenja pred letom 1965 , ampak , ko se malo poglobim v spomine je bilo tudi takrat zeloooo pestro in slikovito. No za božič smo malo po praznovali, a bolj skromno, v ožjem krogu.. Ne marava ne vem kakega velikega pompa, že od nekdaj. Ker veliko kje veva , da so se tako na veliko, poročili , čez nekaj časa pa je šla tako imenovana ljubezen rakom žvižgat. No midva še vedno z veseljem vztrajava, še vedno žari sicer malo bolj umirjeno, tako da se ravni ne opečeš ha ha , ampak tako blagodejno greje , no včasih seveda tudi zažari v podpori eden drugemu v ljubezni veselju do življenja ,v medsebojnem uživanju Matere narave, ki naju oba osrečuje in naju pomlajuje . Oh veliko vsega je bilo , usklajevanja ,kompromisov , ja se je iskrilo , ampak predvsem spoštovanja in spoznanja , da ni prav nič samo umevno , da je treba tudi kot vse v življenju, tudi v zakonu razmerje negovati. Poslušati eden drugega, pa seveda da vzameš človeka tak kot je. Veliko kdo pozabi zakaj se je poročil/a, zakaj se je zaljubil/a . Če tega ne pozabiš sploh ni panike. Prav za prav se nama bi morda zdelo samoumevno, da lahko še praznujeva to število, še kolikor toliko pri močeh ,ampak bi bilo morda ti to slišati prevzetno. Kajti veliko je vlaganja v zdravje , v počutje odnose , pa seveda optimizem, da še kljub letom veliko zmoremo. So malenkosti morda na videz nepomembne , Kot pravijo Jing in Jang .
Ampak , kot je vsak človek zgodba zase ,tako sva tudi midva .Veliko hudega ,težkih stvari sva doživela, veliko ne po svoji krivdi, a je naju tako prizadelo, a to je naju še dodatno povezalo. Zavest da ceniva to , da imava eden drugega .Naj bo še nekaj časa tako, da bo ostalo veselje do življenja pa zdravje, to je pač še dodana vrednost . a kot vsa živa bitja se oba zavedava da je vse minljivo, tudi midva ...
No pa še v pozdrav novemu letu 2026.
Kako so hitro minili ti meseci in že smo zajadrali v nov leto 2026-. Kot vsako leto v začetku leta komaj čakam da mine prvi teden. Itak se prazniki ,ki se pričnejo pri nama pričnejo že novembra nategnejo iz decembra še v mesec januar , do svetih treh kraljev- Nimam rada meseca januarja, Najbrž zato, ker vsak začetek leta mi EMŠO natipka višjo še dodatno številko zraven moje letnice.. -Letos pa je vse to vseeno še bolj obremenjujoče. .Kajti kar nenadoma se je ob številnih voščilih prijateljev ob dobro "namernih" željah, s pripombo, da sedaj ko sem prekoračila to magično mejo da sem lahko srečna in zadovoljna , da lahko še hodiva naokoli, se je kar nenadoma od nekod vame priplazila grenka misel, misel, da je sedaj konec vsega in namesto evforije , da sem lahko to dočakala ,me je zajel tak pesimizem, ja če ti nekdo pere kar naprej glavo se ti lahko spere velik del optimizma in kar čakala sem da vstopi črno, ali belo oblečena žena Matilda s koso , o tem se ne morem prav odločiti, mi smo včasih dejali bela žena, sedaj jo pa na spletu vidiš večinoma v črnem. ..Kakor koli pesimizem, ki je do sedaj bilo za mene popolnoma neznano počutje.. Pa še vreme je bilo tako žalostno oblačno ali dež oziroma sneg. Ampak kot je z vremenom za dežjem pride sonce, le čas rabi eno in drugo, tako sem se seveda tudi jaz pobrala. Je pa trajalo do tega tedna ..Vrnil se je smeh dobra volja, veselja do pisanja in hobijev ko jih je kar veliko a sem ta čas izgubila zanimanje za njih. In kdo mi je pomagal, itak narava. Že sprehodi v parku so pokazali izboljšanje.
Že pogledi na vrhove okoli naše doline so bili pravi balzam za oči in dušo.
Danes pa sva se odločila da startava s pohodi malo više . Kot že 14 let greva vedno na naš Šaleški Triglav. Navadno greva takoj po novem letu a tokrat res z zamikom
sva pa bila nagrajena s prekrasnim razgledom na našo dolino in bližnje in daljne vrhove.
Pašški Kozjak 1108 m
v prekrasnem sončnem vremenu na vrhu pihalo res močno Lepo je ,ko se v dušo naseli mir, ko lahko zadihaš sproščeno, ko veš da brez kriz ni spoznanja , koliko smo močni da jih premagamo. Sicer pa vsi vemo da nič ni večni tudi mi ne ..Pa ta leta sploh niso slaba...
Torej gremo naprej po novih poteh in tu in tam po starih sledeh.
p.p.








Ni komentarjev:
Objavite komentar