SPOMINI STAREGA GOJZARJA-TRADICIONALNI POHOD OD HUDE LUKNJE - DO ZAVRŠ NAD VALDEKOM..-ŠENTRUPERTA- TER GRAŠKE GORE

 

Kot vsako pomlad v začetku aprila , sva tudi letos  ta teden  že enajstič zapored, tudi letos obiskala ta krasen kraj poln cvetja in čudovitega razgleda. 

Odlašala sva zjutraj, kajti nad našel dolino je bil siv pokrov iz oblakov, to pot imava   rada, če je sonce. Takrat pride cvetje in zelenje bolj do izraza. Pa tudi fotografije so lepše. 

Že kar na začetku sva uživala v cvetovih tevja. 

 Povsod je vse lepo označeno tudi za kolesarje

Lepa asfaltna cesta vodi na Graško goro. Skozi gozd  po gozdni cesti, ali po asfaltu  do sedla, midva sva šla že po treh smereh gor 
Na vrhove nad Hudo  Luknjo vodi več poti... Mimo prekrasne kapelice sva se tokrat odločila, da greva v obratni smeri, kakor običajno po strmini navzgor  in po krožni poti, po položnejši nazaj. Ja včasih je treba hoditi tudi z glavo varčevati z energijo oziroma s sklepi.

Sva kar kmalu prišla do sredi strme  poti, kjer je bila velika skala

Katero sva podprla,  kot je že klasika na najinih pohodih, kjer sva se se res zabavala, ob opombah ,da sedaj midva podpirava skalo, ne ona naju, ker sva še spočita. 

Kar kmalu sva prišla na travnik, kjer se nama je odprl pogled na Paški Kozjak kjer sva bila pred 14 dnevi

Čudovita zelena valovita planjava naju je očarala

Po ozki stezici mimo preže

Ter čez travnik sva kar kmalu prišla spet do gozda

Kjer sva prečila pobočje, ter grede občudovala prekrasno cvetje in metulje vseh vrst ter lepoto  jetrnika

 potem se je pot rahlo dvignila

 ves čas je naju grelo toplo sonce.. Postajalo je vedno topleje...

Ko sva prišla iz gozda sva se povzpela po strmini do sredine, ter si privoščila počitek ob robu gozda

Tako prijetno toplo je bilo pa tudi ni bilo vetra--

 uživala sva v razgledu na Pohorje, ter na cesto  po kateri sva ravnokar prišla

Ob robu gozda je bilo cvetja toliko vseh barv in vrst--
Nato sva nadaljevala pot
Ko sva spet prišla v gozd sva se usedla na hlod, ki je kar vabil, da se usedeva. Pomalicala sva 

svetloba ni tukaj ravno najboljša za slikanje, a saj se gre predvsem zato da se spomniva ,kolikokrat sva počivala..

Nato pa sva nadaljevala pot po makadamski cesti ob kateri je raslo toliko lapuha da sem imela vtis, kot da ga je nekdo posejal

nato pa mimo lepo urejenih kmetij

ter po makadamu sva kar kmalu prišla iz gozda in se bližala najinemu prvemu cilju. Kar hitro sva zagledala prekrasno blestečo stavbo, ki je bila v preteklosti šola v Završah 

Nato pa na levi strani cerkev sv Vida, a se nisva ustavila,sva dejala da se bova potem čila nazaj grede in se tudi vpisala v Planinca ,ampak sva  nadaljevala pot naprej po malo več kot km oddaljenemu Šentrupertu

Mimo spomenika žrtvam druge svetovne vojne, Za trenutek sva se ustavila v spomin vsem ,ki so padli ..Njim v spomin in opomin stojijo spomeniki in koliko jih je po vsem svetu a človek se nikoli ne nauči  iz  napak preteklosti. Žal, spet divjajo okoli nas vojne ...

Zelo nama je všeč, kjer je vsepovsod vse lepo označeno, 

A midva sva že hitela naprej po asfaltni cest, ob njej pa na stotine rumenih cvetov lapuha..

Postajalo je vedno topleje , kar hitro sva tam na sredi poti videla avtobusno postajo

Malo naprej pa lovski dom. Ja že desetkrat sva šla tu mimo in nikoli se nisva ustavila, saj sva mislila, da je samo za lovce . Ampak tokrat sva videla da je odprto pa sva si privoščila 

Kozoroga , prav pošten naju je užejala pot. Ko sva se odpočila sva nadaljevala pot ,po prekrasni planjavi, tudi najin cilj se že vidi, mimo makete gradu, ki sem ga poslikala iz vseh strani. Ma saj ga vedno, res mi je všeč

malo bliže originalna streha 

Pod nama konntrastna barva  grmovja in na levi senik ki že laka popravila, najbrž...

Tukaj pa je pričelo rahlo pihljati, ali pa se je samo veter igraje zapletel  v veje vrbe.

A midva sva že hitela naprej
Kjer sva občudovala prekrasne narcise, ki so pokrivale ves parobek pod gostilno ..Prelepo, vsako leto jih je več.
Ob enem pa sva občudovala Kamniške Savinjske  Alpe, ki so se bleščale v soncu 

Pa pogled na Pohorje 

Pa na Mozirske  

Pa na Koralpe, ali po naše Golico v Avstriji. Ja lepo je tam, če bo zdravje, bova še letos enkrat obiskala te vrhove.

Ko sva prišla bliže naju je prišel pozdraviti tale lepi kuža.

lepa mogočna cerkev sv Ruperta ,pod njo pa kakor je navada na podeželju  gostilna ..zelomi je bilo všeč tu. Naslednjič se bova tudi tukaj oglasila.

 kjer sva se vpisala v Planinca potem si še ogledala vse vrhove, ki se vidijo od tod, kar nekaj jih je.

sonce in sence so se menjavale,  prav po aprilsko.

Pričelo je pihati, še zadnji pogled na cerkev , pa sva se kar odpravila nazaj mimo makete gradu, lovskega doma, avtobusne postaje , spomenika in že sva se usidrala pri cerkvi sv. Vida na Završah nad Valdekom,

Ja res je lepo tukaj pogled na nasprotno stran  na Graško goro sva dejala da se bova od izhodišča peljala še ja do spomenika in se po drugi strani vrnila nazaj domov.

Lepa je ta cerkev, če se malo pobrska po spletu lahko preberemo njeno bogato in zanimivo zgodovino.

pot nazaj nama je kar hitro minila ob vsem cvetju in zanimivostih , ki jih nudi mati narava ob poti. Pa še na razgledišče, brez razgleda sva šla , je že tradic9ija, še ko sva imela psičko Mery je vedno zavila

tako sedaj pa samo navzdol

Tukaj sem greva že iz navade 

Razgledišče ha ha brez razgleda 

Modrina ob kateri ne moreš mimo

Še zadnji pogled od zgoraj nato pa sva krenila po počožnejši poti nazaj do izhodišča.

vračala sva se tukaj po drugi poti.Ja sva že kar spoznala te stezice tukaj naokoli.

ob poti barvitost med skalami

tja. ko sva prišla do kapele se je nama odprl pogled na Pogorje Paškega Kozjaka.Še nekaj peš  poti, potem pa sva se odločila da se odpeljeva še do  Graške gore 

ja tukaj nam je vse znano , je kot bi rišel domov.

kep je bil pogled na drugo strank cerkvi sv Ruperta

Graška gora gora jurišev ,ob spomeniku Nošnja ranjenca.

tukaj pa sva v vseh teh skoraj 60 letih prehodila po dolgem in počez, Ja lepo se je potepati še po tolikih letih tu naokoli in obujati spomine. 

Nato pa sva se mimo Škalskih Cirkovc spustila navzdol do Škalskega jezera 

P.P.