SOIMINI STREGA GOJZARJA-ŠTRUKLJEV VH 1227 m in TRAVNIK OSTRICA

 Ko encijan zacveti!

Včerajšnji praznični dan sva se odločila za obisk Paškega Kozjaka,oziroma travnika Ostrice ,ki ležo med vrhoma Pstrica !082 m , in ŠTrukljevega vrha 1227 m,katerega sva tudi obiskala. Ker sva se že lani poslovila od grebenske poti Ostrice, sva letos se peljala do kmetije Kristan in malo naprej , se peljala do Križa in se vrnila do cesta kjer sva parkirala , malo pod  na novo gozdno cesto, ki pa je še nedokončana.

je lovska potki vodi na travnik Ostrico, ter naprej na Štrukljev vrh in Basališče 1272m.. Zelo velikokrat sva že šla  po tej lovski poti, tudi nazaj grede , največkrat,ko sva se vračala z Ostrice  sva potem velikokrat šla krožno  po tej poti in nato po cesti spet do Šentjošta, kjer sva navadno pustila avto.----

Že ko sva včeraj prispela do mesta kjer puščava navadno avto sva videla da je tik pod potjo speljana nova gozdna cesta. Nekaj časa sva šla vzporedno z njo,  nazgor, nato pa sva morala , se spustiti na spolzko cesto, cesta je namreč  presekala pot, ja kar zanimivo je bilo se spustiti na cesto. A seveda sva zmogla ha ha ha.. Nekaj časa sva šla po  nato pa je bilo treba spet na gozdno pot, ker je ceste zmanjkalo. čez rob , sicer ni tako visoko,je pa bilo spolzko, zaradi padavin prejšnjega dne. Potem je šlo tako v stilu dva koraka naprej enega nazaj ha haJa spet sva splezala čez strmi rob, tu je bilo malo bolj suho, Tu je bilo malo bolj suho, pa še za kak štor si se lahko prijel..

na pot in se potem po običajni poti ,

Drugače je bila ta pot res krasna a sedaj je toliko ovir, da sva dejala , datukaj ne greva več,če bova še šla na te vrhove se bova peljala do kmetije Jernejc in od tam štartala ..

Po lepo speljani znani poti  no na kateri pa je bilo 

 kar nekaj ovir a te že poznava od prej, ampak se mi zdi da so vedno bilj težko prehodne, al pa je to samo v glavi in nogah..

Ja kar zanimivoje to prečkanje oziroma premagovanje  podrtega drevja, a sva navajena je pa res da pobere tako plezanje kar nekaj moči, po eni strani, po drugi pa se dodatno razgibaš, ja je že tako , da moraš vse gledati iz svetle perspektive in se nazadnje še nasmejiš in rečeš ,da je to pravi Exatlon---Posebno za njega,ki nosi na svojih plečih že osmi križ in četrt.

Tam sredi brega
ko sva se oddihovala in zajemala sapo sva se še hitro poslikala, da bova imela spoin na to razgibavanje

podrtih debel , ki sva jih preplezala ali se splazila pod njimi. Skratka bila je pestra razgibana pot, polna adrenalina posebno potem nazaj 

Pa še zadnja ovira žica čez pot, ki je ravno tako visoka da sem jaz raje šla naokoli čez rob, on jo je pač prestopil...

 No to je bilo tik pred travnikom., ampak napor in prepreke so bile vse pozabljene ob lepoti tukaj,.Sijalo je sonce, tudi vetra ni bilo, in ptiči, so samo za naju priredli pevski koncert.

Bele kukavice, pa rdeče, pa nekje niansa vmes. Ja ni da ni..In encijani so letos tukaj tako modri da imaš bčutek kot daso bile pravkar namočene  v kobaltovo modro barvo.

Tam na vrhu vzpetine seje ustail tik nadšopkom encujana...tudi svišča je bilo veliko

Ja res sva bila srečna da sva uspela se spet sprehoditi o tej čudoiti travnati površini. Sedaj sicer  še ni bilo veliko encijana, ampak še bo cvetel , toliko nastavkov je bilo videti..se le pozna višina.  

Na dlevi stran so   se razkošatile   kukavice. Ja tudi pravo kukavico sva slišala, sicer sva jo že prejšnji ponedeljek na poti na Pogorevc , a kljb temu  jo je bilo lepo slišati..Usedla sva se na vzpetino, ter  uživala v soncu petju , cvetju in miru ki je nad 1000 metri  čisto drugačen. nadgradnja cvetočim kukavvicam..

miks kukavic

tukaj sva na slabi polovici  travnika , tam kjer stoji košata bukev tam gre pot na drugi vrh ki se imenuje  Basališče. Tam sva bila lani v jeseni..No sedaj pa sva krenila na desno in se povzpela čez travnik in po gozdu  na Štrukljev vrh 1227m 

poglej kako velika jama. Ja res je. Kar nekaj zanimivostih je na tem travniku. Včasih je bil prekrasen Ostriški bajer malo pod Kajuhovim gajem, ki je bil res nekaj posebnega,

Velikokrat  sva se ustavila tukaj . Navadno pomalicala in potem zdeklamirala kako 

no saj je še sedaj, ampak nima več tiste lepote, bi bil potreben osvežitve. No to so posnetki od pred par let..

Mimo znaka Ostrica, ob kateri je velika jama udornina.. Nato 

ter mimo  znakov belih klobukov, kajti tudi na ta vrh pelje ta pot

Pa mimo korenine na kateri je zanimiva izrastlina,ki je pred leti še bila podobna veliki čebuli, sedaj pa jo že prerašča mah-Pa mimo 

prazničnih trakcev,

kratek postanek  , ter nov zalet in že sva bila na vrhu

ja bila sva vesela, je zanimivo, kako se z leti spreminjajo pogledi na osvojene vrhove. Včasih je nama bil vsak tisočak kot bišla na kakšbo malo vzpetino Ja šteli so samo 2000 tisočaki in malo pod njimi, ali čez. Sedaj pa sva vesela da še nama uspeva nizati tudi tisočake, čeprav ta ni bil ne vem kak vzpon , le seveda odštejem plezanje po deblih ,,,

Na vrhu je lepa klopva nakatri sva se malo oddahnila, a ne predolgo, tu gor je ka pihalo.Pa sva kar hitro odšla nazaj na sončni travnik, kjer je bilo re prijetno

Kar hitro sva se spustila spet nazaj in ujela še na travniku sončne žarke,

katere sva videla že na vrhu.. Potem pa preko prehoda spet nazaj po istipoti do izhodišla, vsa zadovoljna da sva tako lepo preživela ta praznični dan. Tudi nekako simbočino kajti tudi tikaj so se bili boji za našo zemčjo in jezik...

Nato pa nazaj po razmočeni cesti do izhodišča--