sobota, 26. april 2025

Spomini starega gojzarija- JA TUDI TO JE ŽIVLJENJE --BUČE iN PRISODOBA

 

Veselje in ustvarjanje!

Med mojimi albumi s slikami sem pri pregledovanju in urejanju naletela a album- Buče in moje ustvarjanje.  Tukaj je nekajprimerkov od predlani in lani..

Ta zgodba se je zgodila čisto slučajno. na mojem mini vrtičku je spomladi  pognalo seme buče, ki sem jo prejšnjo leto, dobila v dar za okras. Rada ustvarjam in tako je nastlalo leto prej nekaj likov za tako imenovani dan čarovnic, jaz ga pa imenujem kar praznik buč in ja tako je bilo --Laniinpredlani  sem ustvariča bučo za konec oktobra ,ki me je razveseljevala še nekaj dni. potem  A tako kot je vse minljivo  v življenju so  tudi  buče odšle v zgodovino. Ampal meni  je bilo res v veslje , kajti rada ustvarjam. Pa če rata , rata , če ne je pa vsaj osebno zadovoljstvo.


Na balkonu  mi je spomladi že  predlani pognala mala sadika bučke, ki sem jo potem odnesla k sorodniku in jo posadila na  velik kup preperelega gnoja. In iz ene sadike ki se je razrasla v nekaj  več metrskih sadik je zraslo veliko debelih buč -- Nihče jih ni niti enkrat zalil .Samo mati narava jih je zalivala in negovala. Ja na mojem mini vrtu  ne bi mogla imeti buč- na balkonu  kjer sem si ustvarila mali  mini mini vrt, s cvetjem in malo ostale zelenjave , ki   sem ga poimenovala. Je bolj za dušo in nostalgijo za mojim bujnim vrtom ki sem ga imela v prejšnjih desetletjih.Pa da ni treba po vsak peteršilj v trgovino..


tukaj pa so se razrasle 

in ko je bil čas  sva jih odpeljala domov..In komaj spravila po stopnicah .No včasih se nepričakovano ponudi pomoč.




Nato pa sem jih nekaj oblikovala po svoji domišljiji, ja včasih je dobro da se lahko posvetiš tudi malo odštekanim stvarem in spustiš otroka na plano, ki ga vsak skriva v sebi ..Pa rada ustvarjam recikliram, spapirjem in vsem mogočim, lečas dopuščaki pa ga je vedno manj in hitreje teče, ali pa nimamo več take kondicije kot nekoč .. 

Nekatere škrbaste,


nekatere smejoče in radostne, kot je pač razpoloženje , ljudi na tem svetu

pa nasmeh kot vampir

ta se hvali z vrsto belih 

ja razne oblike sicer bolj fantazijske, a vendarle polepšajo trenutke ob  ustvarjanju. 
resna  ha ha 


zvečer ob razsvetljavi.Prosojnost 

zvečer , ko greš mimo


Kakor ljudje tudi buče niso vse enako trdnega in zdravega videza...

Nekatere so kar kmalu pričele  se razkrajati... No ni trajalo dolgo a mi je kljub temu ponudil ta čas veliko veselja zadovoljstva ob amaterskem ustvarjanju , ob enem pa tudi rahlo sprijaznjenje z minljivostjo  .da vse mine,  nič ni večno in ja prav je tako, kako pa bi bilo, če bi vse ostalo in se samo množilo. Bi zmanjkalo prostora in tudi hrane,Akot buče pustijo za sabo seme, tako tudi ljudje  poskrbijo za nadaljevanje svoje vrste.



ja tako se je končala ta zgodba 
P.P.

Ni komentarjev:

Objavite komentar