Veselje in ustvarjanje!
Med mojimi albumi s slikami sem pri pregledovanju in urejanju naletela a album- Buče in moje ustvarjanje. Tukaj je nekajprimerkov od predlani in lani..
Ta zgodba se je zgodila čisto slučajno. na mojem mini vrtičku je spomladi pognalo seme buče, ki sem jo prejšnjo leto, dobila v dar za okras. Rada ustvarjam in tako je nastlalo leto prej nekaj likov za tako imenovani dan čarovnic, jaz ga pa imenujem kar praznik buč in ja tako je bilo --Laniinpredlani sem ustvariča bučo za konec oktobra ,ki me je razveseljevala še nekaj dni. potem A tako kot je vse minljivo v življenju so tudi buče odšle v zgodovino. Ampal meni je bilo res v veslje , kajti rada ustvarjam. Pa če rata , rata , če ne je pa vsaj osebno zadovoljstvo.Na balkonu mi je spomladi že predlani pognala mala sadika bučke, ki sem jo potem odnesla k sorodniku in jo posadila na velik kup preperelega gnoja. In iz ene sadike ki se je razrasla v nekaj več metrskih sadik je zraslo veliko debelih buč -- Nihče jih ni niti enkrat zalil .Samo mati narava jih je zalivala in negovala. Ja na mojem mini vrtu ne bi mogla imeti buč- na balkonu kjer sem si ustvarila mali mini mini vrt, s cvetjem in malo ostale zelenjave , ki sem ga poimenovala. Je bolj za dušo in nostalgijo za mojim bujnim vrtom ki sem ga imela v prejšnjih desetletjih.Pa da ni treba po vsak peteršilj v trgovino..
tukaj pa so se razrasle
in ko je bil čas sva jih odpeljala domov..In komaj spravila po stopnicah .No včasih se nepričakovano ponudi pomoč.
Nato pa sem jih nekaj oblikovala po svoji domišljiji, ja včasih je dobro da se lahko posvetiš tudi malo odštekanim stvarem in spustiš otroka na plano, ki ga vsak skriva v sebi ..Pa rada ustvarjam recikliram, spapirjem in vsem mogočim, lečas dopuščaki pa ga je vedno manj in hitreje teče, ali pa nimamo več take kondicije kot nekoč ..

Nekatere škrbaste,

nekatere smejoče in radostne, kot je pač razpoloženje , ljudi na tem svetu
pa nasmeh kot vampir
ta se hvali z vrsto belih

ja razne oblike sicer bolj fantazijske, a vendarle polepšajo trenutke ob ustvarjanju.
resna ha ha
zvečer ob razsvetljavi.Prosojnost
Nekatere so kar kmalu pričele se razkrajati... No ni trajalo dolgo a mi je kljub temu ponudil ta čas veliko veselja zadovoljstva ob amaterskem ustvarjanju , ob enem pa tudi rahlo sprijaznjenje z minljivostjo .da vse mine, nič ni večno in ja prav je tako, kako pa bi bilo, če bi vse ostalo in se samo množilo. Bi zmanjkalo prostora in tudi hrane,Akot buče pustijo za sabo seme, tako tudi ljudje poskrbijo za nadaljevanje svoje vrste.
ja tako se je končala ta zgodba
P.P.
ja tako se je končala ta zgodba
Ni komentarjev:
Objavite komentar