Spomini starega gojzarjev Uršlja gora

 Letos je bilo v načrtu da še tretjič praznujemo poletni solsticij na Uršlji gori. Pot že takrat ko prej sva imela namen iti popoldne na vrh, da bi počakala na sončni zahod, ter se potem počasi vrnila do izhodišča , kjer bi , praznovala pod zvezdami   začetek poletja.  Ni ga lepšega topli junijski noči preživeti večer pozno v noč pod zvezdami prisluhniti tišini narave in potiho upati da morda v  čevlje le  ujmeš praprotovo seme, ali ne bi bilo krasno če bi lahko razumeli govrico živali.Kaj bi imele povedati na račun Ljudi . Nato bi malo podremala, ter se še pred sončnim vzhodom vrnila na vrh ,da bi si lahko ogledala sončni vzhod ..

Sicer je bilo napovedano lepo vreme a kot se radi zadnje čase vremenoslovci zmotijo so se tudi takrat kobi morala oditi od doma se je ulilo pričeli je  grmeti, in bliskati.. tako je soglasno odpadlo prenočevanje v naravi...

Naslednje jutro sva se prebudila v krasen topel junijski dan, prav ta dan sva nameravala iti kam višje okoli Škalske ga jezera, bi šla a potem sva se kar naenkrat odločila in že sva bila na poti proti Slovenj Gradcu, a tokrat sva se na hotro odločila  tokrat sva se odločila da grevamimo Plešivca čez Graško goro.kjer sem že lahko pomahala najinemu cilju Uršlji gori v ospredju z Plešivško kopo.. Sedaj je nova cesta oz, dela se za povezavo za Koroško.Mimo Šmiklavža ter prekrasne cerkve sv. ..

 ter nato skozi  Suhi dol ter mimo  Verneršeka in privezane mize,nad Šisernikovim travnikom  do rampe. 

Potem pa počasi gor kajti ta dan niti ni bil namenjen nabiranju kondicije ampak bolj uživanju  ter obujanju spominov. Ja  je pač domača gora velikokrat je tako ko greva zjutraj na sprehod, ko vidiš kako se lepo blešči cerkvica na vrhu gore  rečeva, a greva gor in sva že na poti..Je kot magnet z energijo. Moram pa priznati da se je tudi tukaj veliko spremenilo posebno je žalostno kako so pobočja s  prekrasnim gozdom  posekana na frato..Lubadar in vetrolom je naredil veliko škodo.

Ja tu se pa  kkar intenzivno gradi

Zavila sva v dolino Suhodola

ko sva se pripeljala po pobočju navzgor se je pred nam odkrila gora odeta  vnekaj oblačkov

Mimo Plešivškega mlina. Res je lepo tukaj , velikokrat tu ustaviva, ter uživavaob čudovitem 

Plešivškemu bajerju.

Ta klopca, je kloca za spomine. Tu sva nekega zimskega dne, ko sva s evsa zmatrana vrnila z Uršlje gore do avta, ki sva ga imela tu parkiranega. Je moj hotel skuhati kavo, potrebna sva je bila, kajti koča je bila zaprta. Pa kuha in kuha na plinskem gorilniku , Ko že skoraj voda zavre on da kavo ntoer pa je zmanjkalo plina. Hm nekaj časa sva se gledala , nato pa režela in spila kavo , no bila j ebilj godlja, a vsaj topla je bla...

Videla sva dva zajca, ki sta stekla čez cesto

Del po senci, del po sonu

prehiteli so nas trije kolesarji, ko sem jim dejala da so pravi heroji, da zmorejo te klance, je starejši dejal, ma nam pomaga štrom.. Ter se kljub naporu nasmejal do ušes...Kar hitro sva kljub pozni uri in soncu prispela do  kapelice in razgledne ploščadi, kjer sva se seveda slikala, saj ne veva, kolikokrat še bova lahko tukaj gor.

Na vrhu sva preizkusila vse klopi ha ha, pa ne zato, da b bila utrujena, a sva mnenja, če so 

že u jih je treba  "ponucati"

Ko sva obhodila skoraj vse potke in bližnjice, sva s evrnila do doma, ker sva se okrepčala, ter opazovala delavce, ki obnavljajo kočo

Kot je že klasika tudi v cerkev sem šla, občutek je še vedno enak,, čeprav je cerkev sedaj drugačna, kot je bila pred 68 leti, ko sem prvič bila tukaj. Takrat so bila tla iz lesenih kock, tega se najbolj spominjam... Sedaj je lepo obnovljena ...

Nazdravila sva , na naju, na poletni  solsticij, ki je sicer bil malo zamaknjen, no ja bova pač morda kak drugi večer, kje bivakirala v naravi, lovila kresnice, štela zvezde, ter prisluhnila šepetom poletnih noči. Ja samo praprotnega semena pa e bom ujela v čevlje... Torej se ne morem prepričati, ali to drži, ali ne drži hi hi...

 Kar nekaj časa sva se zasedela, kot radi rečem, potem sva šla še pogledat k čebelnjaku z lilijo, a sta samo dva cvetova bila odprta. Komaj sva se usedla na klopco, ko je tako strupeno zapihalo, iz doline so se pričele plaziti megle, midva pa sva kar hhitro pobrala šila in kopita.  Tokrat se nisva vrnila po dolini, ker je cesta tam zelo slaba,  Suhodola, ampak sva zavila naravnost in se vrnia čez Zgornji Razbor ter se navzdol spustila v dolino Velunje, kjer pa sva komaj prišla skozi ker tudi obnavljajo cestišče..Tu sva   pred leti enkrat že bila. Nato pa se skozi Gaberke in mimo cerkve sv. Duha

vrnila mimo Škalskega jezera nazaj domov. Komaj sva stopila iz avta pa se je ulilo... Ja prekrasen dan poln katerim sva dodala še kamenček v mozaik spominov