Spomini starega gojzarjev Donačka gora

 Donaćka gora in Dolina Vinetu, ter  Zelena dolina-

Donačka gora vrh ki naju že več kot desetletje vedno privablja na obisk.. navadno se za obisk odločiva meseca aprila, a bila sva  že tudi januarja, februarja ko je pri nas bilo še precej snega sva rekla greva na jug, pa sva se uštela na severni strani je bila pot tako ledena da sva po vseh štirih prikremplja na vrh. Ker sva sicer bila malo bolj pozno dopoldan  se je dokler, da sva se vračala sneg že odtalil.. navadno na vrhu vedno piha a takrat a takrat je bilo povsem mirno...Razgledi pa sanjski..

Kakorkoli letos sva sicer bila namenjena v Slovenske  Gorice , na družinsko srečanje, sva  se odločila da izkoristiva bencin in še skočiva na Donačka goro.

Donačka gora je zelo oblegan vrh..Tako, kot pri nas Koželj , ali Jakec ...

 ,

Navadno greva gor čez teden, a ker je sedaj pač tako naneslo da je bila nedelja sva kar računala da bo precej pohodnikov, ki  bodo obiskali ta vrh iz vseh strani..Že od daleč  naju je pozdravljal njen vrh..

Kar hutro sva prispela do Rudijevega doma, tokrat sva se samo na kratko ustavila na razgledni  točki, kjer se je videl del Donačke gore in dolina pod njo.. midva sva hitela, samo eno sliko sem posnela , kajti pihalo je in midva sva čim prej hotela  hoditi... Tudi k cerkvi Sv. Donata nisva zavila, ampak sva se zato odločila nazaj grede..

Čudoviti cvetovi raket , kot se menda imenujejo, (moj je dejal, da so kot barvite lučke za lizanje) ha ha ha 

Visok ni vrh je pa lep. Ko sva se preobula sva kar hitro zakorakala po senčni strani navzgor. Prehittevali so naju, kot po tekočem traku, tekači, pohodniki, mlajši malo starejši sami, v parih, s prijatelji s psički

ja kar pestro je bilo. Tako da ni bilo dolg čas. Pot pa je res lepo speljana , bolj taka sprehajalna, a je kljub temu čudovita. Tako lepo je tukaj ptičje petje 

in skoraj temna okolica zaradi gostega gozda, ja saj nisem nehala strmeti v krošnje v katerih je veter igral svojo večno hvalnico naraviJa ne imenuje se zastonj Donački Pragozd...

K

Pot se vijuga gor ,

 ter sem in tja 

Zelo lepo urejena , kje so stopnice, kje lepo mehka  pot 

kje položna, kje strma, no ni naju sram priznati, da sva se večkrat tudi malo odpočila, prisluhnla ptičjemu petju, obujala spomine na tisti februarski dan, ko sva komaj prišla po ledu do vrha...

Tu se vedno slikam, ... Ja tu se vidi, kako mineva čas, ter mi z njim... Pred kakimi osmimi leti se je ta lok

 strnil sedaj je samo še en štrcelj nad mano

Pod Donačko goro sva srečala gobarja ki je nama z veseljem pokazal bero, kajti midva še letos nisva videla nobene užitne gbe, no nekaj lesnih pa ja ha ha ha .. Je dejal da bo ravno dovolj zamalico,,, Naj mu tekne...

Na vrhu je bilo zelo prešerno.ta prikupna mladenka je naju slikala in ponudila okrepčilo ha ha zelo prijetno zabavno je bilo. Želela se je slikati z mano, ja mladost in starost se lahko tudi ujemata.. 

Spravila sva se na vzhodni del stolpa 

Klopca ljubezni je bila skozi zasedena, kaj se če mladi so zaljubljeni da kar  ha ha no pa sva kljub temu  ujela trenutek ko se je izpraznila, da sva se slikala, ja zakaj pa ne, zaljubljenost je že davno mimo, a je zato ljubezni kar nekaj... 

Prešernost in veselje je bilo nalezljivo, tudi midva sva se prav uživaško veselila trenutka in lepote   Donačke gore

Kot se rado zgodi, da vse lepo prehitro mine je tudi ta obisk mignil kot bi zamahnil z roko... Poslovila sva se... Na vrh sva bila desetkrat od leta 2015 naprej... Vdno je nama bilo lepo tu gor, pa naj je bilo pomladi , pozimi, ali jeseni... 

Potem pa sva , kot je že najina navada skoraj stekla navzdol, tudi tu so naju srečevali pohodniki. Čar zgodnjega pohoda, je da ni take gneče, a če si strpen se vse lepo izteče... 

na takem šicu je nekdo postavil možica vsa čast mu 

Na Rudijevem domu je bilo že nekaj pohodnikom, pridružila sva se jim, potem se odžejala , ter samo zadnji pogled na vrh. ter na čudovito lipo,

Še zadnji pogled in že sva hitela še k cerkvi svetega Donata, 

mimo označb navzdol...Proti  cerlvi sv. Donata , Na razgledni vzpetini je spet pihalo , a razgled je bil lepši, kot zjutraj

Tu se  se vedno ustaviva, navadno so  češnje cvetele,kajti največkrat sva  bila aprila meseca  sedaj so bile rdeče... Poskusila sem jih res slastne  so bile.nato pa sva že odhitela 

Tukaj so kažipoti k izviru Sotle in na vrh Donačke. Tukaj je menda pot zelo strma..

Ja lepo je tukaj, obhodila sva  cerkev  ,zelo zanimiv zvonik ima, lesen...  pohrustala sem pest češenj, nato pa sva se spet vrnila  nazaj in se malo kasneje priključila cesti, ki  pelje na Rudijev dom.

Ter semimo lepega križa  zapeljala navzdol mimo čudovitih polj

ter krajev ja lepe so Haloze

Nato pa zavila skozi gozd do doline Vinetu, kjer smo pred leti lovili ribe, ma ja tudi jaz in kako so mi prijemale...ha ha ha..Sedaj ribolova ni več tudi ribnik je zanemarjen, najbrž zaradi pomanjkanja vode

Tale okrepčevalnica je v stilu zahoda, Imajo dobro postrežbo, ribe, jagenjčka in še in še, ter sladice

Midva sva bila malo bolj zgodnja, tam okoli enajste ure, sva šla pogledati še živalice, nato smo se zbrali da popraznujemo. takrat   je že bilo nekaj gostov. Ko pa smo odhajali okoli pol druge ure, je bilo taka gneča , ja dobra kvaliteta kraja se sama hvali...

Lepo je tukaj,

 no meni osebno je bolj všeč , kadar ni tako zelo vroče, Nekaj časa smo bili tukaj nato pa smo se prestavili še v drug dolino. Dolino ki se imenuje Zelena dolina

Tu imajo velike papige are, ki pa so bile v senci, tale pred vhodm  pa se ni zmenila za nas hi hi 

Vse je bilo v cvetju praznovali so poroke....

Živina pa je mulila travo na pašnikih ob potoku

Res je Zelena ta dolina..

mimolepih polj zrelega žita

ter 

mimo gradu Stermol, , ki pa ga tokrat nisva obiskla, sta stala dva avtobusa pod njim... ja ja nedelja je bila...ter ozke ulice Rogatca 

Mimo rondoja s penečo Radensko vodo , ha ha počasi zavila mimo lepih cerkva-ta stoji v kraju  Stopce  lepih kapelic

 ob poti, in

 

gnezda štorkelj z mladiči... Žal tako visoko, jaz pa samo z telefonom nisem mogla, bolje ujeti...

 nazaj mimo Proseničkega jezera, ter kraja Goricice, Šentjurja , kjer so naju očarle prekrasne vrtnice , 

se pozno popoldan vrnila domov. ..: kaj naj rečem, ta nedeljski dan sva združila s pohodom z zabavo, ter ogledom tega dela Haloz. Sicer sva tukaj že bila nekajkrat, a se je v tem času kar veliko spremenilo, tako kot pač se spreminja povsod. Tako da je kar dobro, da včasih kaj poslikam, tako še bolj dojamem .kako se vsespreminja. Večinoma na dobro. In prav je tako..

p.p.