SPOMINI STAREGA GOJZARJA _SVETA PLANINA IIN ŠE MALO NAOKROG

Planinski dom na Vrheh-

Ter Sveta planina .. Kot že prej zapisan, sva prispela do najinega jeklenega konjička, ker sva imela še kar dober čas,pa ker sva že ravno tu, prišparava še pri bencinu, pa tudi tako je da nisi samo pohodnik, ampak tudi malo turist. Pa da še malo pogledava v druge regije ne samo Štajerska, Koroška in Posavje..

Ter čudovit pogled na vrh Javorja  na drugi strani 

Slastna kava , ter Prekrasne sončnice ob

Planinskem domu

Ter lepa Cerkev sv. Lenarta-

. ja hitra sva bila ha ha, sva sklenila ob ogledu kažipotov da jo mahneva še proti Sveti planini

 

Rečeno storjeno, Upala sva samo, da cesta ni preslaba... In bila je zadovoljivo prevozna. Skozi šipo sva še zadnjič pogledala na Krvavico, ter se posvetila pokrajini , kjer sva se prvič vozila. Lepa je ta naša               deželica No kar naenkrat pa sva se znašla pred Planinskim domom na Vrheh..

Bila sva žejna kajti na vrhu Krvavice sva pila samo malo soka in ja pir se prileže pa še tako vroče je bilo. 

Naročila sva pivo in kavo ter se slikala. Dom je na lepem kraju žal daje vtis , kot da ga  je povozil čas...Oziroma zapuščenost. A vseno prijaznost je tu še vedno doma....Nato pa se napotila do cerkve Sv. Lenarta, kjer sva dvakrat sicer že bila, a že tudi malo nazaj. Lipe okoli cerkve so še vedno tako lepo zelene, morda za za kak cm  višje..Ostalo pa je še vse tako , kot naj bi bilo

 Midva pa sva malo naprej parkirala ter nato obiskala še Sveto planino. Zadnjikrat, ko sva bila tukaj je bila z nama Mery... Tu sem prvič videla, da je cerkev ločena od zvonika.

.Pri nas se cerkve  držijo zvonika in obratno... Zelo se mi je zdelo čudno... No od takrat sva obiskala še kar nekaj krajev s takimi cerkvami...

Gostilna je bila zaprta,a zelo lepo urejeno

 pred njo rože  in cinije, in zanimiva miza 

 a nič ne de, sva potem odšla še na vrh, kjer se je od najinega obiska spremenil vrh. 
Je pa zelo lep razgled s tega vrha 

Klopca in miza je bilo malo vstran, Ko se je moj usedel se je pa vse zagugalo ,obrnilo se bo je klical...malo se je nagnila nazaj. Potem pa sva uravnotežila še z mojo težo ja in spet je bilo vse tako, kot mora biti...Svetlikajoča klop, ki je bila tako segreta od sonca, da sva se raje spravila na vrh z razgledom...Preveč vročine tudi ni dobro sva se šalila,,,

cvetje je dehtelo...

Midva pa sva nato krenila skozi gozd po

krožni poti navzdol med ciklamami 

Sonce je zelo prijetno grelo, vsa vesela sva si privoščila res dolg odmor se posvetila ,metuljem cvetju in se predala tisti poletni lenobnosti... Vse naokoli je žehtelo od toplote, ki se je akumulirala na rjavečem travniku z dobro mislijo in svečniki

in se po cesti počasi vrnila do izhodišča..

lepo se je videlo v dolino, mislim da je  to Zagorje ob Savi 

Pa mimo počivajočih krav, ki so si privoščile siesto

Včasih sva tudi grede krenila še na Mrzlico, a tokrat ne...

Ter se vrnila po prekrasni sončni Savinjski dolinis številnimi hmeljišči 

 in pozno popoldan prispela nazaj domov---. Zadovoljna, da sva tako lepo izkoristila ta dva dneva, si nabrala novih moči in optimizma ter dobre volje za naslednje dneve...Naj bo samo sončen in topel mesec poln svetlobe, sivine, še bo tako dovolj po zimi

p.p