SPOMINI STAREGA GOJZARJA--- Od Vojnika do sv. Tomaža in nazaj

 

Tako sedaj ponavljava najine vsakoletne jesenske obiske, med katere sodi prav gotovo tudi Sv. Tomaž nad Vojnikom...Krasna pot, rahlo valovita in zelo pestra..Zelo veliko lepih cerkva,križev ,cvetja  kapelic ob poti  Od  asfaltne ceste , 254 stopnic nekaj makadama, korenin, globeli in grebenske poti, ter ozkih gozdnih stezic obkroženih z zanimivimi drevesi in kontrastnim  gmovjem...

.

Parkirala sva v Vojniku in se skozi zelo lepo

 urejeno mesto, s prekrasnim cvetjem ob poti

 in

 

na oknih

Povzpela po stopnicah
.

. 

mimo cerkve Sv Florjana , kjer so ob robu gozda na pobočju cvetele ciklame , pa ne samo tukaj 

ter nato do cerkve Device Marije od koder se ponudi čudovit razgled panorame pod njo... Ob prekrasnem jesenskem cvetju

Pelagonije so še tako bujno cvetele, ja ta toplota koristi tudi njim

Senčna pot

Ki vodi 

po asfaltu

Lepo označena

Ob izredno lepo dišečih grmih

ob poti navzgor pa ciklame, morje ciklam ja kar nisem nehala slikati tako me je navdušil pogled in vonj teh lepotic, ki so se bleščale v soncu

ob poti in mimo kapele, kar hitro prišla do naslednje kapele, koliko jih je , ena lepša od druge....

 

Pa mimo lepo urejene kmetije sva se spustila navzdil ter kar hitro prišla do odcepa kjer je naju pot pripeljala v gozd in navkreber 

malo levo malo desno malo navzgor, rada imam take poti 

Po učni poti

Že ko sva šla gor in potem nazaj , sva se tu ustavila uživala v toplem jesenskem dnevu

S te čistine je res lep razgled 

na hrib od koder je še lepši razgled po dolini... Žal tudi danes ni bila vidljivost ne vem kako lepa. :Krenila sva po učni gozdni poti, 

kjer se nam razkrije raznolikost gozda, od rdečega bora, , bukev bresta, redke vrste Breka in še in še, nekaj oznak pa je bilo praznih. Ko sem mojega vprašala, ki je  hodil spredaj kako vrsto drevja označuje, je dejal da je megla... Res je bilo brez napisa..

Kakor koli uživala sva na poti navzgor, navzdol po grebenih, predvsem pa v sončnem krasnem vremenu in razgledu, ko sva korakala proti najinemu cilju, čez grebenčke navzdol po cesti ,se je na nasprotni strani 

odprl pogled na Frankolovo, na griček s  cerkvijo  sv. Hojke  nad njim in grad Lindek, je kot stražar utrujeno čepel tam sredi zelenega gozda. Nad njim pa se je bohotila Stenica (kjer sva enkrat že bila 2014. A jo bova še obiskala, na levi pa se je sončil Špičasti vrh s Kislico... 

Na desni pa Stolpnik, kjer pa sva tako, ali tako redna vsakoletna gosta, včasih tudi večkrat letno...Tam  pod  Stolpnikom domuje moja prijateljica, ko bova šla naslednjič na kavo, kamor naju že kar nekaj časa vabi...

 Ja prijetno je tukaj, lične hišice z okni polnih rož, bujno cvetočih...sem se spomnila starega reka:Kjer je na oknu polno rož, tam je srečen mož... 

Obožujem kontraste, ko se pred tabo odpre paleta odtenkov svetlobe, od skoraj črne do pozlačene zlate, ali strupeno zelene...  J

V gozdu, kjer diši po smrekovih iglicah, in prav čutiš, kako se toplota dviga s tal,, malih zanimivosti, kot so polži

 na tankih vejah, ter prijaznih kužkov ob hišah...

 Tam kjer šumijo goste krošnje bukev in podrastje, ozkih zanimivih poti s stopnicami, ki jih je skoraj na vsaki poti nekaj

ja  lepa je narava, takrat navadno pozabim vse zbadanje, ki je še prisotno, kajti večino tega tako , ali tako pozabiš, ko se razmigaš, izgine ...

Ko sva končno prispela na vrh do cerkvice Sv. Tomažaob kateri stoji 

550 let star črni gaber..., ki pa je zelo zanimiv, 

sredi debla mu rastejo korenine v majhni udrtini, ki jo je izdolbel čas..veter in odpadlo listje je ustvarilo pogoje za korenine in s tem novo življenje obnovitev ....

Kar nekaj časa sva ga opazovala in se potem odpočila ter se malo okrepčala

. Kljub častitljivim letom je še to drevo  vedno lepo in mogočno... Koliko je videlo, koliko stvari vojn se je dogajalo skozi stoletja, koliko gospodarjev ,držav gospostev se je menjalo v času njegovega obstoja, koliko se še bo dogajalo in menjavalo v prihodnosti.... Naj bo čim dalj krepke rasti 

Uživala  sva kar nekaj časa na vrhu v pol senci, kar nekaj pohodnikov se je menjalo med tem časom, hitro so prišli in že jih ni bilo več, midva pa kot vedno sva si vzela čas, ter uživala v poldnevu in mogočnem jeku zvonov...

hermelike že zelo dolgo nisem videla na vrtovih...ob najinih poteh

Zelo veliko tagetes a je sedaj povsod

Tako to je bil fotozapis včerajšnjega dne ...ko sva izkoristila  še zadnji sončen vroč jesenski dan, saj tako pravijo vremenologi, če jim je za verjeti??!

A bo že držalo , kajti mene je pričelo boleti, koleno in hrbtenica, to je navadno prvi znak, da prihaja malo bolj sivo, deževno vreme...Žal opažam ,da se morava vedno bolj prilagajati trenutnemu stanju - Žalostno je , da postaneš z leti živ barometer..Torej pohitiš uživaš  na poti ob tako močno dišečih  grmovnicah,Da  enostavno dobiš vtis, kot da se sprehajaš, kje po prodajalni parfumov ne pa po jesenskih planjavah 

Vidiš cvetje, ki ga že marsikje sploh ne gojijo več, ali pa v zelo malih količinah ....Se pa vsaj lahko pošališ na svoj račun. Jaz ne dam veliko na napovedi vremenologov, ker včasih uganejo ,velikokrat pa sva prav zaradi njihove napovedi ostala doma...Moje kosti pa nikoli ne izneverijo...No moj pa vedno posluša vremenske napovedi..

.Potem pa sva odšla vsa prerojena nazaj do izhodišča nazaj.

In potem je škoda če namesto da bi užival v naravi , občepiš doma 

A ker sva oba , kar se tega tiče, velika pristaša gibanja, zdravja, ter seveda obožujeva Mater Naravo, pač tu in tam malo potrpiva  stisneva zobe, kajti boli te tudi doma, pa še poleniš se. Jaz si nadenem kolenčnik ha ha, okoli hrbtenice pas za osteoporozo, pa gre..Ja tako je da sčasoma pač spoznaš, da rek gibanje je življenje , ni prazna puhlica, ampak še kako trden dokaz da je res tako...... Ko prideva domov naju kljub naporu prav nič več ne boli..

 Tokrat sva bila sama Mery sva pustila doma, lani je bila zraven, a jo je moral nesti dol po 254 stopnicah in še prej po strmini,tako da je bila tokrat odločitev kar prava...a se je kar strinjala s tem, kajti po jutranjem sprehodu si je zaželela, še samo dremanja in blagodejnega spanja.Imela sem vtis, da naravnost čaka , da bova šla da bo imela svoj mir...

.In tako lahko spet z veseljem hvaležnostjo zakorakava novim potepanjem po naravi nasproti...

 

Polna dobre energije,

 

ki jo nudi le mati Narava spet lahko delava načrte, za prihodnje dni.

 In spet je vse tako, kot mora biti..Carpe Diem .

p p.