Spomini starega Gojzarja---Mrzlica- Kal

 Pot za obujanje spominov, ter ustvarjanju novih .

Po prekrasni Savinjski dolini sva se zapeljala skozi Prebold in nato mimo prekrasne kapelice 

kjer še ni dolgo, kar sva se vozila mimo od Planinskega doma na vrheh , a takrat sva jo spregledala...

Zelo so nama všeč ti kraji, no prav za prav je lepa vsa naša dežela, dejala bi, da delam krivico, če bi zapisala, da je kje takoooo lepo, povsod je lepo, povsod so lepi kraji, dobri prijazni ljudje, so pa seveda izjeme, ki potrjujejo pravilo, da nikoli ni vse črno, ali belo, ampak so nianse, prave občutke barve si moraš pač sam zmešati skupaj, da vidiš tisto pravo bistvo  življenja, ki pa je tako čudovito,a žal prekratko...

Tu na tej razgledni planoti smo vedno počivali 

Za Mrzlico pa pravim zato , da je tako lepa, ker imava veliko lepih spominov na ta kraj. Tu sem smo pred dobrimi petdesetimi leti prihajali z otroci in starši,   ko je bila še stara koča z visokim pragom ,ter potem seveda še tudi  in še potem do leta 2015  2016-Nato pa sedaj nekaj časa ne. Veliko se je spremenilo tu gor...

A sedaj je bil že čas. da obiščeva še enkrat te kraje , tokrat sva bila bolj pozna , kajti za Mrzlico sva se odločila šele po premlevanju kam naj greva... Ali na Kamnik vrh, ali k Sv. Primožu nad Kamnikom , ali na Košenjak, ali na Mrzlico...

No pa sva dejala ,greva na Mrzlico in naprej na Kal, kajti od te strani še nisva šla na Kal, ampak iz Šmohorja

Kar hitro sva po ovinkasti cesti prispela do  kažipota, ko jaz rečem greva tu gor... Pa sva šla ha ha, ja strma je ta pot in nikoli še nisva šla po tej strmini...

Še dobro, da je ob poti bilo toliko zanimivosti, kot je bila tale žaba, ki se mi je umaknila s sredine poti

Skoraj on  ni mogel verjeti , da je tako strmo, a sva počasi le prišla na vrh ,kjer se je travnik razprostrl pred nama 

s tolikimi preobjedami

Nato pa še zadnji klančič navzgor  in prišla sva na vrh Mrzlice... Vesela, kot radio, kot rada reče moja prijateljica Irena

Tu sem se vpisala v aplikacijo Planinc potem pa naju je slikal pohodnik, ki je še pred popoldansko službo bil tu gor, z besedami, ja ta prvo moramo poskrbeti za sebe..: kako rada srečujem tako optimistično pozitivno razpoložene ljudi... ja res je sami moramo poskrbeti za svoje zdravje in razpoloženje...

Nato sva se spustila  navzdol do koče na Mrzlici

kjer sem se samo za hip ustavila in že šla za njim na pot

čez travnik proti Kalu, kjer pa je naju že kar na začetku očaralo prekrasno oblikovano bukovo drevje.... Hladna senčnata pot se je še kako prilegla..Celo vetrček je malo pihljal in krasni kontrasti ob poti so bili prava poslastica za oči in dušo. Segrela sva se že prej na drugi strani poti navrh in še prej po makadamu...

Lepa je ta pot... Kot valovita salonitka, malo dol malo gor, malo ravnine, no potem pa navzdol do sedla 

pot je naju pripeljala do majh

ne a lične  klopce, kjer sva se usedla 

Malo niže se nama je odprl lep pogled na Trbovlje

Ko sva pri šla do odcepa, kjer gre ena pot naravnost navzdol, druga pa pelje lepo naokoli. Dol sva šla oba naokoli nazaj pa sem se jaz odločila za naravnost navzgor, da vidim, koliko še imam kaj kondicije

Ob poti naokoli ob prekrasnih borovcih se je sončil metulj, letos jih je res malo ....Zato sem ga slikala, da ne bom mislila da je bilo poletje brez teh čudovitih lepotcev...

Na sedlu sva poslikala kažipote in zanimivosti, 

No tako , na sredi poti sva bila... Dol mislim, da sva prišla še prej nazaj pa sva  pa podvojila čas. Bilo je tudi veliko bilj vroče pa seveda pot po strmini mi je vzela nekaj energije, ki sva jo nadoknadila na klopci sredi pobočja....

Nadaljevala sva pot ob gostem drevju po cesti, ter nato po poti navzgor, kjer sva prvo obiskala vrh nad Kalom

Presenetljivo hitro sva dospela na vrh, no saj tudi ni daleč...ob poti pa kot stražarji čudovita  ravna visoka drevesa ....

še zadnji pogled in stekla sva po potki navzdol

Lepe so te poti obkrožene z  nizkim rastlinjem 

Že se je svetlikalo tam na koncu poti svetloba... ja hura prišla sva ... Nalezla sva se dobre volje in energije ob tako lepem dnevu ne moreš drugače...

Ja  točno ne vem, kdaj sva bila tukaj, saj takrat še nisem nosila fotoaparata s seboj. Mislim, da ga še tudi nisem imela. Ja o mobitelih hm, o tem pa še takrat nobeden ni imel niti pojma, kaj le da bi ga še nosil, ali slikal z njim...Mislim pa da je bilo topred mnogimi leti, a spomin je še živ posebno na pot, ker kosva se vračala , sva prečkala cesto se je v mene zaletel mopedist, ki mi je presekal meča , tako da sva kar pohitela do avta, a on  me je potem vseeno odpeljal v  Celjsko bolnišnico, kjer sem prejela 6 šivov imam še sedaj znamenje ter spomin  na to pot...

Zelo sva se zabavala, ..:Koča na krasnem kraju 

, , krasen razgked, pa prijazen oskrbnik... Ni kaj tu sem se še bova vrnila...

Lepi razgledi, žal sem doma pozabila fotoaparat , tako slike niso tako kakovostne...

Trbovlje pod nama

Zelo zanimivo drevo z obrezlanimi vejami spleteno, kot v strastnem objemu

Tokrat sva obšla vrh in se okoli njega vrnilaspustila navzdol , kjer sva srečala kolesarja in še malo naprej prišla na sedlo

Kjer je on krenil naokoli čez travnik, jaz pa naravnost v ravni črti navzgor

Še moji senci je vroče, kako potem meni ne bi bilo??'Sem pa dvakrat po pet metrov  tekla navzgor, da bi ja bila prva, ker mi je moj dejal , boš veliko pozneje prišla na vrh, kot jaz...

No bila sem prva , a vroče mi je bilo pošteno... Vesela, da se še da, kolikot toliko premagovati strmine... Sem pa komaj čakala , da sva prišla do klopce, 

kjer sem prvo spila četrt litra vode, na vrh pa kozarec brezalkoholnega  piva 

malo naprej sva prišla spet na travnik , pod vrhom Mrzlice, 

kjer sva zjutraj bila, a midva sva skozi senčni gozd z zelo zanimivimi drevesi 

 po lepi cesti 

in travniku

kmalu prišla do koče

ki se je bleščala v popoldanskem soncu

kjer sva si vzela še zadnji malo daljši počitek pred nadaljevanjem poti do avta 

Tokrat sva namesto čez Letuš se peljala čez  Parižlje ,Ložnico , ter Kavče 

Na Polzeli sva čakala poslikan vlak da je pripeljal iz Velenja

Domov sva prispela nekaj po četrti uri.... Zadovoljna, seved atudi malo utrujena, a to mora bit, drugače ne veš ali si se počasi sprehajal z rokami nahrbtu, ali pa si dal v prestavo v četrto, da srce malo hitreje utriplje in ti požene kri po žilah...Ja to je boljše kot vsaka tableta za holesterol....