Spomini starega gojzarja :Bohor .

 Bohor!

 Je že tako, da se z leti izkristalizirajo nekateri dogodki, kraji  in potepanja po tem naši ljubi deželici...Postanejo nam ljubi, počutimo se tako dobrodošlo, ko prispemo na njihove vrhove in sedla. Ja Bohor je vsekakor eden izmed njih.

Že prvi obisk, pred 43 leti ko smo šli mimo  na poti iz Kumrovca do Zidanega mostu se nam je vtisnil v spomin.  Že prej so nas prijetno presenetili prijazni domačini , da ne rečem radodarni, kar pri nas morda ni tako izpostavljeno, kot pa je bilo tedaj na tej poti. Še vedno se radi spominjamo te poti. NO o ostalem sem že pisala, a sedaj samo omenim še prijaznega oskrbnika na koči na BOhorju, ko smo okoli šeste ure prispeli do koče se je sukal okoli nas nam stregel spredaj in zadaj z tako širokim nasmehom in prijaznostjo nam ponudil obilen zaktrk, tako da smo se kar težko poslovili od njega in odhiteli proti Javorniiku in Lisci naprej ..

No potem smo nekaj časa zanemarili te kraje, ampak smo se bolj usmerili v skalnato pogorje KSA in Julijcev, ter seveda bližnjih planin in gora....

 Zadnja leta pa spet kar pridno obikujeva te kraje.Navadno se vedno slikam ob tem ogromenm hlodu, tokrat se nisem, Zjutraj sva bila zelo zgodnja, potem pa že utrujena...

Všeč nama je tukaj... Navadno greva iz Lesičnega mimo Stare Žage in nazaj ali pa se zapeljeva kot tokrat mimo  Žage in nato do odcepa kjer je znak za Partizanske bolnice.

 tokrat se nisem ne gor ne nazaj---Bila sva zgodnja nazaj grede pa že utrujena... prvo na Veliki Javornik...

, nato na Veliki Koprivnik kar hitro se je zdanilo.

Vesela sva bila .

da sva tako zgodnja , kajti letošnje poletne temoerature znajo biti ubijalske ..Na Koprivniku se nisva dolgo zadržala,

 ker sva šla  nato še k Petrovi skali ,

Kjer sva opazovala lepoto Bohorskega gozda

Prekrasen razgled po  Posavski dolini...

Lepo je tukaj 

Kadar sva tu se vedno ustaviva tukaj, 

letos pa sva odkrila še Okno,ki mi ga je lepo predstavila prijateljica iz FB. Po strmi stezi sva krenila navzdol

,

Bila je e globoka senca a ob oknu naju je pozdravil in voščil dobrodošlico srček, ki ga je na skalo narisal samo za naju sonček

Ogledala sva se ga iz vseh smeri zlezla skozenj njega 

ter nato se ob njem vrnila spet nazaj. Potem pa po strmini se povzpela in se napotila h koči na Bohorju

Ter se počasi vrnila nazaj

 Nato pa sva zavila še h koči , da se okrepčava ter si nabereva novih moči za nazaj... Vesela sva bila , da sva spet tukaj. Nazdravila sva najinemu dnevu, veselju, zdravju, ter življenju ja lepo je če ti uspe prebiti dan v naravi v tako lepem okolju.

Zelo sva bila zadovoljna s prijaznostjo oskrbnice...

Podlovila sva se vsa vesela , da bo naju kmalu posrkal vase hlad Bohorskih gozdov. Vsa vesela sva bila , ko sva videla koliko ljudi še prihaja midva pa sva že odhajala....

 Grede pa sva že tretjič obiskala Sv. Križnad Planino pri Sevnici ..: res je lepo tu gor. Krasen razgled, mir inurejena okolica...

tokrat skozi Pravljični gozd. Zelo nam je všeč tu gor ... Krasna cerkvica, pa čudovit razgled daleč naokoli. Pa mir, sveži zrak ja ni da ni...Že tretjič sva bila na tem hribčku, ki sicer ni visok a se vidi , da lepo skrbijo za njega. Nove klopi, ter lepo urejena okolica... Vedno greva iz druge strani. Prvič sva raziskovala , in spraševala,

drugič sva videla kažipot, tretjič pa sva nekaj časa šla po prejšnj poti nato pa po pravljičnemu gozdu

Lepa je ta pot, po senci s čudovitim portalom , ter zajčkom Petrom pred svojo votlino...Krasen pogled na Planino pri Sevnici. Naslednjič se bova spet malo razgledala po njej in obiskala grad nad njo...

Kar nekaj časa sva se zadržala na vrhu, a postajalo je vedno topleje, kajti ura se je krepko pomaknila čez poldan. Vrnila sva se spet po poti navzdol ter krenila na levo kjer sva zaključila pot skozi ravljični gozd..Hitela sva kajti prav hrepenela sva po klimi v avtu. Ja ni kaj ti kraji so za nekaj stopinj sigurno toplejši, kot je pri nas...

.Vsa vesela sva bila da je nama tudi vreme tako  dobro služilo...

P:P: