Spomini Starega gojzarja-URŠLJA GORA-Poletni obisk

 

Jutro na Uršlji gori

Po Peci sva se  par dni posvetila sprehajanju in raziskovanju  po naši dolini. Potem pa naju je vsak dan bolj mikalo, da spet greva malo više. Ker še letos nisva bila na Uršlji gori ob sončnem vzhodu, , največ pa zaradi tega , ker je v dolini postajalo vsak dan bolj zadušljivo in sparčno..Sva se na hitro odločila da greva tokrat gor iz Naravskih ledin, kjer navadno greva pozimi.Vesela sva bila , ko sva zagledala znak Črna na Koroškem ... in da sva blizu kjer bova zakorakala po znani poti na vrh...Pa da sva bila zgodnja, ker sva vedela , da bova tako ušla  vročini toplotnega dne.

Kmalu zatem pa sva videla, da sva že na Naravskih, kjer sva parkirala... Ogledala sva si kaj bova jedla ko se bova vrnila z vrha gore... 

Zakorakala sva po cesti nato pa krenila po  stezi, ki pa sem jo imela v spominu malo ožjo, kot je bila ta. No kar nekaj let je že minilo od takrat, kar sva šla na vrh iz te smeri.. Mimo te table sva šla ne da bi jo ekstra pogledala... Sva šla mimo ob čudovitih obrobah 

 z lisičjim repom, ki se je bleščal v  soju svetilk.

Kar hitro sva prišla do parkirišča, kjer pa sva začudeno obstala, vse je bilo na novo cesta stroji, tam, kjer bi morala biti pot so bile veje.Tam med drevesi je bila uta, ki sem jo prvič videla... Nekaj časa sva iskala pot  v temi in vseh teh spremembah sva se končno odločila  , da greva nazaj, kjer sem videla na tabli da spravljajo les... ja kaj češ 

Vrnila sva se do avtomobila se zapeljala okoli gore do rampe, kajti imela sva vtis , da bova zamudila sončni vzhod, zaradi katerega sva prav za prav šla  tako zgodaj od doma...

Ker sva seveda tempirala čas za hojo iz Naravskih sva prišla pravočasno 

A ko se je pred nama odprla čistina

sva videla da se nebo že rahlo barva v tisto neopredeljeno jutranjo nianso dneva...

Upočasnila sva korak ter se počasi sprehodila od kapelice do vrha. Kjer sva se odločila, da bova  nad čebelnjakom  pričakala sončni vzhod. Ker sva imela kar nekaj časaasa še na razpolago, sva si privoščila zajtrk ter se oblekla, kajti pričelo je rahlo pihati...

Malo sem se razgledala naokoli in opazila čudovito lilijo ki me vsako leto očara. Letos jih je več, navadno so bile samo dve.

Čakala sva na vzhod zadovoljna , da sva na tem mesti tu ob pravem času

Nato pa je zažarelo nebo

Nekaj časa sva uživala ob prizoru nato pa sva se podala na vrh kjer sva se prepustila uživanju jutra

koliko cvetja se je razcvetelo od zadnjega obiska tu gor pred dobrim mesecem 

Na vrhu je nehalo pihati pa sva uživala ob pogledu na Peco, kjer sva pred kratkim bila in že snovala nove plane za  naslednji planinski pohod... 

Obhodila sva vrh občudovala vele zaplate cvtja 

Potem sva se vrnila h koči, kjer sva se odžejala in seveda uživala ob tolplem a ne prevročem jutranjem soncu. :::Počasi so pričeli ptrihajati novi pohodniki, a so se  malo časa zadržali pri koči.... Večina je bila samo pasantov... Malo čez osmo uro pa sva sklenila da le greva nazaj. Kajti on je opazil da mu je skoraj odpadelpodplat na gojzarjih...

Po cesti je nam nasproti priskakljal divji zajec ,nekaj metuljev sva ujela v fotoaparat , 

slikala se  ob srcu 

opazovala cvetoče kukavice Ter se vrnila po Suhadolu , Šmiklavžu

preko Graške gore ,

 kjer pa je bilo toliko obvozov zaradi popravil cest , da sva se vrnila v dolino v Hudi Luknji namesto  v Škalah..

A sva uživala v vožnji skozi predore zelenih krošenj na obvozih proti dolini 

p.p.