Spomini starega gojzarja- MESECU JULIJU V SLOVO

 DRUGA POLOVICA ...

Pa smo ga zaključili ta poletni mesec,poln sonca dežja in veselja da je nam dano da ga lahko uživamo kolikor pač nam dajo moči...

Mesec,ki pa je minil tako hitro, da še sedaj skoraj ne morev verjeti da je, bo že mimo. Bil je res aktiven. Še več sva bila aktivna, kot sva načrtovala. Morda tudi zato, ker je veliko odločitev na pohode prišla tik pred realizacijo. Nekaterim ciljem sva malo dala prednost, že zaradi tega, ker je pač , tako bolj ko odlagaš malo verjetneje je, da se bodo realizirali. Pa še tako je čas beži s seboj prinaša razne omejitve, ki jih nam odreja zdravje, počutje, pa seveda tudi mlajši nismo vsak dan. A volja vsekakor je, kolikor se nam uspe približati vsaj kak odstotek predvidevanim načrtom sva res vesela. No torej do Uršlje gore sem prišla z opisi potem pa naju je posesalo vase dogajanje  pohodov, ki so se vrstili eden za drugim kot dnevi v rtednu. Vmes pa je bilo treba seveda se temeljito relaksirati si nabrati novih moči. Tako da je splet pač moral počakati...

Torej sledili so se izleti a bolj pohodi kot so :Prvo..:Resevna ..Komaj sva našla pot, ki sva jo prehodila pred par leti iz Šenjurja :Toliko obvozov je bilo vsepovsod, da sva zgrešila in čisto iz druge strani štartala na to lepo kočo z zelo prijazno oskrbnico... Ja lepo se je vračati na take prijetne kraje 

krasen dan za odmor tam nekje ob poti kjer uživaš v naravi v družbi, ki ti je ljuba in miru, ter svežem zraku, ptičjemu petju. Ja toliko je superlativov, da bi lahko še naštevala.... a naj povem samo to bil je krasen dan...

Tu gor se bova vsekakor še vrnila, lepo je tukaj vredno obiska...

Čudovit razgled s stolpa na Resevni

Uživala sva na stolpu v razgledu na bližnje in dalnjne vrhove in mesta ter kraje... Ja lepa je

Resevna tud, uhodila nove gojzarje, kajti njemu je odpadel podplat nazaj grede iz Uršlje gore...

Potem pa sva si dejal dovolj je krajših poti izpolniva obljubo od lani avgusta, ko sva bila na  koči na Travniku pod Komnom na Smrekovcu.. Takrat je moj predlagal da greva letos od koče na TRavniku do koče na Loki in nazaj, to pot sva prehodila prvič že pred 55 leti drugič pa deset let pozneje z otrokoma..

Pa sva ze pozabila kaka je pot, no veliko se je spremenilo,a spomnim se še prvega pohoda po dišeči macesnovi smoli na Beli peči. Ves vrh je dišal..je pa  nekaj novih planšarij, pa seveda poti so tudi se spremenile. Ampak sedaj je res lepo označena pot.,.Imela pa sva srečo ,ha ha, al pa tud ne, da sva bila po dežjum  da naju ni preveč sonce opeklo, kajti tja sva hodila v tako gosti megli in svežini da sem bila mokra kot mišdo pasu od mokrega grmovja in visokih trav..

Je pa res da se je ta pot sedaj takooo vlekla, pa tudi gojzarji se še niso povsem navadili noge, ali noga njih. A sva vsa zadovoljna srečna se vrnila sicer res utrujena, a zadovoljna , da sva se po tolikih letih lahko poslovila od teh krajev. No samo od te relacije, kajti na kočo na Loki in na kočo na Travnik v+bova vsekakor đše šla...

Sva sicer še nameravala iti ob enem na Jelovec, a je nama zmanjkalo moči ha ha...Pa tudi ne bi videla nikamor saj še vrha Raduhe nisva videla , pa sva bila tik pod njo...

 No zadovoljna da je nama kljub Emšu uspelo prehoditi toliko sva se naslednjih nekaj dni relaksirala ob naših lepih jezerih

Kjer sva ončudovala labodji naraščaj..

Ter nabiranju zelišč po naši dolini

Ob žitnih poljih 

Nato pa sva se počutila že dovolj spočita sva dejala sedaj pa greva še na njin zadnji pohod na Krnska Jezera , kjer sva sicer že bila mislim da štirikrat, a moj si je zaželel da še enkrat greva gor. Enkrat iz Komne in trikrat iz Lepene. Tudi tokrasva sllenila da greva iz Lepene gor.A O TEM V NASLEDNJEM PRISPEVKU

P.P.