Contributors

petek, 19. marec 2021

Tudi to je življenje - Ne danes, jutri, samo danes ne...

 -LENOBA-


V teh  dneh pomladi, ko se narava prebuja, pa tudi tu imam občutek, da se je polenila, saj zimske razmere še kar trajajo... Tudi Kurenti so letos izostali, morda je zato tako ha ha ha, ko vsi komaj čakamo, da se stanje, vsaj koliko toliko normalizira, čeprav vemo, da še nekaj časa ne bo spet tako, kot je bilo pred pandemijo.

Vsi smo se znašli v tem kotlu covida 19, kjer se utaplja toliko usod, toliko jih je potonilo na dnu.. Drugi životarijo, ja nekaterim , pa je bila to priložnost, da so našli tržno nišo in so celo presegli svojo dejavnost ,produktivnost visoko nad vsem svojim dosedanjim povprečjem  obstojem. Nekateri pa so se poslužili malo manj zakonitih poti .. A teh je malo. So pa! No ne bi o politiki, saj veste, kaj je!!!

Veliko se je spremenilo v tem letu. Tudi mi vsi , čeprav nekateri tega ne priznajo, nekateri so se spremenili na boljše, ,postali malo bolj sočutni, prijazni, se morda malo poglobili vase , ter izbrskali tiste dobre stvari na dan, ki jih je prejšnje potrošniško hlastanje za dobrinami povsem pokrilo in porinilo v kot neuporaben predmet v tem času, ko je važno , samo to, koliko imaš, kako si oblečen, v kakšni makini se voziš po naših cestah... 

Ja veliko sprememb, se je opazno , ali neopazno zalezlo v nas.... 

Seveda smo postali v marsičem bolj prilagodljivi, ker pač vemo, da nobeno stanje ni večno. Po drugi strani pa se dviga podtalna nestrpnost, ki vedno bolj se stopnjuje ob vsakih novih  predpisih, kaj lahko in kaj ne. Kajti ti predpisi , kar naenkrat povzročajo velikansko škodo, gospodarsko, ki  jo nekateri ne bodo nikoli ne bodo preboleli. Posebno gotove panoge, ki živijo od turizma in gostinstva. Posebno manjši podjetniki... Koliko  pa je nastalo škode pri šolstvu, cela generacija bo nosila posledice, odredb, včasih  prav nesmiselnih. 

A tudi to bo minilo, bo pač vsak sam moral poiskati tisto smer, ki ga bo vodila do njegovega začrtanega cilja.

Nekateri so se  ujeli v svoje začarane kroge, alkohola, drog, utesnjenosti, stiske, sovražnosti do tistih, ki so jih do sedaj hranili, jim želeli samo dobro. Teh je žal vedno več, preveč..... 

 Se je pa še nekaj spremenilo v tem času. Postali smo apatični, (moja mama bi rekla), da smo kot muhe v močniku in čakamo, da nas kdo potegne ven, do gotovih stvari. Manj se gibljemo , več konzumiramo, se redimo ,več visimo pred računalnikom, več se posvečamo socialnim omrežjem, kjer roko na srce, se zadnje čase spreminja v pravo politično bojišče.  Veliko politikov prav psihološko izrablja ta čas, ker vedo, da je veliko raje pred Tv, pred računalniki in počasi neopazno vpliva na tiste, ki pač verjamejo v boljše čase v drugo Švico, ki je tam nekje na obzorju v megli,, a ne za nas...  Tako se v nas zajeda sovražnost nestrpnost, seveda v tiste, ki so toliko naivni , da verjamejo prav vsem kar je napisanega. Ne vedo pa, da to pišejo tisti ki sami ne zmorejo  prerasti svojih osebnih frustracij.. Pa seveda za osebno korist.

 Pa še nekaj smo postali :Leni! 

Si narediš načrt , rečeš tole bom naredil, ..Ko pride do tega rečeš ja bom jutri. Kako lahko se odložijo stvari, pa naj bo to delo, ki si ga prej naredil mimogrede , ali  pa naj bo to klic prijatelja soseda s katerim sta se prej redno dobivala na kavici, ali sorodnikom, ki jih nisi videl že celo večnost. Ja lenoba se je zajedla v nas. 

Gledaš skozi okno vidiš prazne ulice, , sonce sije pa si rečeš grem na zrak. A že grede zaviješ na kavč , ter vdano pritrdiš svoji lenobi, ter rečeš bom jutri!!

Ja polenili smo se.... Ob tem pa ravnokar  poslušam vic , ki gre nekako takole:

Če bi bilo tekmovanje v lenobi, bi rad bil četrti,

Zakaj?

Da se  mi ne bi bilo treba truditi na stopnico

Jap tako je....


Tudi to sem napisala že včeraj, a saj se ve, ne danes, ampak jutri hi hi

p.p.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja:

 Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...