Sedaj kar nekaj časa nisem pisala, pa ne da ne bi imela kaj, oja se kar nabere vtisov ,si mislim to moram zapisati . Včasih vem sem lahko pisala brez prestanka , so me navdihovale stvari okoli mene, potem zgodbe, ki sem jih slišala, verzi vse prav vse sem hotela prenesti shraniti na papir... Potem pa nenadoma , ko naj bi prišlo do uresničitve te zamisli, volja izgine. Enostavno izpuhti v zrak, kot da morda vpliva tudi to sedanje stanje na mene.
Pa sem pričela premišljevati kako je to mogoče, da se obdobja tako menjajo. No ne samo za pisanje , tudi za druge stvari, ali je mogoče da smo ljudje naravnani na časovno obdobje, ko te veseli nekaj in si ves navdušen nad tem potem pa to navdušenje izgine, ga zamenja kaj drugega...Včasih premišljujem , ali se samo meni to dogaja. Da ta nuja ta čas tik tak samo meni povzroča skrbi Kaj vse sem rada počela, preizkušala seveda vse kot amater... Rada sem kiparila, iz ilovice, kamna rada sem izrezovala podobe iz lesa, da sem jim vdahnila novo življenje..., Iz papirja ustvarjala nove uporabne stvari.. Slikala z barvami, potem fotografiranje, no to pa je trajno že od nekdaj... .Reciklirala od oblačil itd ..Se lotila prevajanja , prevedla eno knjigo, jo lepo opremila z vsem ,kar knjiga pač mora imeti, bila je darilo in tu se človek že mora potruditi...... Pletla no to sem delala tudi iz potrebe, isto tako šivala, nekaj časa za vso družino , sedaj se komaj spravim za šivalni stroj. Pletem pa že kar nekaj desetletij ne več.. No kvačkala pa nikoli nisem, nekako se mi je to zdelo preveč zapleteno ... ne vem. A ker je v družini vedno bil in je še kdo ki ima talent in dela prekrasne stvari , sem tudi jaz deležna teh darov sicer neposredno, a mi zadostuje in sem hvaležna za vsak izdelek...ki krasi najin dom... Potem je prišel čas računalništva, tam okoli jeseni 2009 sem tako spoštljivo in strahom pokukala , ter naredila prve korake v splet in virtualni svet. Bilo me je strah, da bom naredila kaj narobe, pa mi je moja najstarejša vnukinja dejala... Ti samo klikaj nič se ne boj, to je samo stroj če se pokvari ga daš enkrat na novo naložiti in bo še bolje kot prej. Res je bilo tako, (ja kar hitro sem ga morala spet dati naložiti) A ker me vse zanima sem sva se počasi le spoprijateljila s to zadevo. Pričela raziskovati Potem sem prišla na misel da bi ob glasbi lahko naredila kak video , ja pričela sem ustvarjati videe, iz slik najinih pohodov, z glasbo ki se je dala naložiti brezplačno iz spleta... ja in potem so postali plačljivi video programi(prej so bili zastonj, isto je postalo pri skladbah, ) ter jih pričela nalagati na mojem You tube kanalu:
No sedaj še le redko kdaj naredim kak video, nekaj pa še le si utrgam kako urico za to pa še to s programom , ki ni plačljiv, saj jaz nimam nobene koristi razen veselja da delam to.....
Sedaj pa ne vem, ali k tem spremembam prispeva tudi pomanjkanje časa, ali pa je to že v nas samih , da smo pač taka bitja, da preizkušamo svoje talente, ali ne talente, navdihe, trenutne želje, nekatere se uresničijo in obstanejo, se zasidrajo globoko v človeku , druge so samo trenutni navdih... Ali pa je to povezano z EMŠOM.. Kajti vse se spreminja seveda tudi mi in stvari ljudje in čas, pa kakor že pravijo da je relativen pojem, morda res, morda pa ne, odvisno od tega koliko se pač poglobiš v ta nevidni neopredeljivi pojem časa... Po drugi stran pa tik tak tik tak, nas priganja notranja ura, in nas opominja, da smo samo sedaj tu ta čas, ta hip, in da si vse kar bi morda želeli ustvarjati enostavno ne izide v tem kratkem življenju kar nam je dano tu na tem planetu....Tik tak tik tak ja nič drugega nam ne preostane, kot CARPE DIEM
p.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar