Spomini starega gojzarja-ČEMŠENIŠKA PLANINA

Še ena izpolnjena obljuba-
Že pred par leti mi je prijatelj opisoval jesenske lepote Izlak   in  Čemšeniške planine... (Kjer so male slike in bi si jih morda radi ogledali kliknite in slika se bo povečala)... A kot je že pravilo če si nekaj želiš  in planiraš vedno pride, kaj vmes... Tudi letos sva že oktobra meseca nameravala sem, a sprva je dež  preprečil pot. potem pa se je nabralo še toliko drugih poti, da sva kar odlagala in  medtem  je jesen počasi žarela in veliko kje se je spreminjala podoba narave.
In v ponedeljek sva se zjutraj odločila, da greva in kar bo pa bo... Saj vse listje še tudi ni odpadlo , če pa je je narava tudi lepa v svoji kontrastnosti... Mimo Vranskega in Ložnice sva se odpeljala  mimo proti Trojanam, kjer sva zavila na levo navzgor za smer Čemšenik

 Po vijugasti cesti sva kar kmalu prispela   položno cesto kjer je bil odcep,  je bil smerokaz Prvine in ker sva bila prvič tukaj sva se lepo peljala mimo...In kmalu sva prispela do prijetne  vasi s prelepo cerkvico.Prijeten kraj s prelepim razgledom na Izlake  in Zagorje, A od Zagorja sva prav za prav videla samo meglice, ki so bolj, kot ne  dale slutiti da se pod njmi prebuja mesto... Ustavila sva in vprašala za pot prijazne  fante ki so raztovarjali kombi. Da sva se peljala predaleč so dejali, da morava nazaj in zaviti na desno za Prvine. Pogledala sva navzgor in malo naprej sva videla znak za pot  na vrh Čemšeniške...

Zahvalila sva se ter  obrnila avto ter  se peljala nazaj. Mož je dejal, če greva tu gor bova prišla prej, a je najbrž kar strmo. Pokimala in mu pritrdila nikamor se nama ni mudilo imela sva časa v izobilju.

Potem sva parkirala sredi gozda in se napotila kar počez preko  pobočja, ki je bil še v senci in  občudovala lepo okolico.Ob potije toliko zanimivosti. Na primer  korenino v kateri se je kot v loncu razraščala deteljica... in kmalu  prispela na vrh kjer se je skozi drevesa lesketalo sonce..: Vsa vesela sva zakorakala še par metrov po prelepo osvetljeni poti bilo je kot da sva v vicah in se bližava raju...

Kmalu sva prišla na   makadamsko cesto ki naju je pripeljala do prevala in jaz sem dejala, da se vidi v Zasavje in malo naprej na levo  v Savinjsko dolino...V začetku travnika travnika kjer je stal prikupen hotel D, ki je najbrž odprt pozimi, ko je smučarska sezona... 

Ob poti so stale  informacijske table , ker sva bila prvič tukaj sva seveda vse prebrala

Nato sva nadaljevala pot ob lepem drevoredu na enem drevesu sva opazilarazpelo in prelepe macesne sredi gozda,na drugi strani ki so žareli v soncu,,, na levo se je odpiral pogled na  občudovala Raduho in Peco ter v ozadju Ojstrico

Cesta se je bleščala in se pričela dvigovati Šla sva mimo vlečnice in vikenda s simpatično okrašenim dvoriščem

Potem naju je pot vodila  po šumečem listju više med svetleča bukova drevesa, ki so bila že vsa gola..  In šele sedaj  sem razumela navdušenje prijatelja nad jesensko idilo na Čemšeniški planini. Že sedaj je bilo prelepo, kaka lepota mora biti tu šele na vrhuncu jeseni

....Oba sva v en glas dejala naslednjo jesen prideva prej...Dohiteli sta naju dve pohodnici, a ker sta bili veliko mlajši sta kmalu izginili  iz vida. Srečala pa sta naju dva pohodnika z psom Bliskom, ki je na vsak način hotel pokazati naši Mery, izkušnjo prve ljubezni... Ni in ni odnehal, a jaz sem Mery dvignila v naročje pa je  moral odnehati..Nato sta ga dala na povodec in že je bilo vse, kot mora biti.....Že kar nekaj časa sva pešačila, a ker je za naju čas zelo relativna stvar sva prispela čez kamnito pot na čistino, kjer je mož opazil ob poti popke teloha

Veliko prehitro za ta letni čas... Prijateljica mi je rekla da za Božič je v redu da rastejo , tudi Angleži jim pravijo Christmas rose- božične rože .. A jaz mislim , ker je sedaj tako toplo in na sončni strani  je narava pač pohitela.... Ker sva že nekaj časa hodila sem se usedla na parobek in občudovala Kum  in Zasavsko dolino.

Ko sva se odžejala sva po nekaj metrih videla da sva prispela na čistino kjer je na prelepem kraju   bila postavljena lično izdelana klop.

Spet sva se "razkomotila," kajti sonce je tako pripekalo in bil je čas malice. In kdo ne bi izkoristil take panorame za uživanje na soncu... Ko sva po malicala se je ena od pohodnic že vračala... Bila je zelo prijazno povedala nama je za kraje, ki so se rahlo odražali v prosojnih meglicah. Izlake Kum , Snežnik, itd... Nekaj časa smo se pogovarjali. Nato sem jo vprašala kako daleč je še do vrha. Pa je rekla "Sploh ni daleč samo malo še po gozdu in po ravnem in kmalu bosta prišla do table kjer piše

Do žičnice  in  doDoma planincev  in Čoparjevega doma na Čemšeniški planini.

To je mala koča 

.Samo malo sva si ogledala okolico in nadaljevala pot naprej na Črni vrh. Prelepa pot polna številnih svetlečih bukovih dreves

Šumeče listje toplina zraka in vročina, ki je kar žehtela od segretega listja... Pot je naju kmalu pripeljala na ravnino in ker nisva še bila tu sva mislila da sva že na vrhu. A nikjer ni bilo kakega znamenja da sva na vrhu. Pa sva še kar šla in prišla do lične skoraj moderno izdelane lovske preže ter krmišča..Malo sva še nadaljevala pot kjer sva prišla do  kažipota in še malo zdelo se nama je da gre pot že navzdol in sva se šalila, da bova prišla na Vransko...Pa sva rekla da sva najbrž že na vrhu. A sva kasneje pri koči zvedela da bi morala še sto metrov naprej da bi bila na vrhu Črnega vrha 1206 metrov... Bova pa naslednjič šla še teh sto metrov he he...

Potem sva se obrnila in počasi odšla nazaj mimo spomenika iz druge svetovne vojne ...

 Tu sva si vzela čas malicala postrežba iz hotela nahrbtnik in se prepustila lenobnosti 

ponedeljkovega opoldneva. Kmalu sta prišla  še dva planinca nekaj časa smo se pogovarjali nato pa se prepustili soncu, čistemu zraku ... skratka uživali...nato sva midva počasi odšla proti Prvinam, kjer je naju čakal najin jekleni konjiček ki je naju popeljal proti  Savinjski dolini.Peljala sva se po drugi strani in se priključila cesti pri Šentgotardu, kjer sva ustavila, da sva si ogledala okolico s prelepo cerkvijo in kontrastnimi lipami

V Savinjski dolini sva obiskala cerkev Sv. Matevža v Šmatevžu in Braslovško jezero,  a od tem naslednjič ... Lep vikend vam želim!!!