Contributors

torek, 24. november 2015

Iz zbirke-Sanjala sem ......

Prostranost duše… 



Sanjala sem , da stojim sredi ravnine porasle z nežno zeleno travo. Nikjer žive duše, samo jaz in neizmerna prostranost, ter nad mano temno modro nebo. Imam občutek, da vidim celo zvezde na površju j zamolklo modrega neba. Proti jugu na daljnem obzorju je nebo pobarvano z neopredeljivo barvo med oranžno roza  nianso. En sam cikcakast nežno obarvan oblaček na vzhodu je bil kontrast temu barvanju neba na jugu. Kot bi bilo to ustvarjeno samo zame. Nikjer človeka ,živali, samo jaz ,nebo, zrak , ter tišina ki šepeta, svojo pomirjajočo pesem. Razprostrla sem roke in nastavila obraz proti nebu, naj me očisti vseh zli misli in me vrne kot dobrega človeka nazaj med ljudi ...
Ne da bi bila zlobna, slaba, ne da bi hotela komu kaj žalega, nikoli. A vendar se mi zdi da bi lahko bila še boljša, da bi lahko še  bolj čutila z ljudmi, živalmi, ki so potrebni pomoči. Vem ne morem rešiti sveta ,a že majhno dejanje sočutja sočloveku je veliko je začetek je temeljni kamen, saj se tudi potovanje okoli sveta začne z majhnim prvim korakom.
Potem pa sem pomislila, komu naj pomagam, če ni žive duše nikjer!Morda pa so, sem pomislila samo jaz jih ne vidim, ker sem preveč okupirana z lastnimi skrbmi in samo s seboj. Nisem še odmislila te variante, ko so se pričele pojavljati sence, kot od nikoder, lačne žejne zapuščene živali.. potem ljudje oblečeni v razcapane cunje in ljudje potrebni samo dobre besede in stiska roke.
Počutila sem se kot Samaritan, po licih so mi tekle solze žalosti, ker sem vedela da razen sočutja in stiska roke, drobnega nasmeha jim nimam dati prav ničesar. Toliko bede in siromaškov jaz pa praznih rok..Samo droben stisk roke in topel nasmeh sem lahko podarila. Potem pa sem v globini njihovih oči zagledala upanje in voljo za lepši jutri…Sklonila sem glavo , kajti vedela sem da sem  samo za trenutek  za hip jim zabrisala vso trpljenje da se njihova vera v sočloveka, povrne , da se zde nepremostljive težave spet obvladljive….
In pomirjena sem se prebudila v nov lepši jutri…
Odlomek iz zapisov: Sanjala sem.. 
P.P.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

SPOMINI STAREGA GOJZARJA- POLETNI OBISK GORE OLJKE-

Gora Oljka je kot neki izhod za kratke izlete,  ko včasih ne moreš zarai ovir , ki jih življnje pač meče pod noge. Ali pa za vzdrževanje kon...