31.8.2013-
KORALALPE-GOLICA
Avgust se je nagnil že skoraj čisto na glavo. Ostal je samo še zadnji dan. Jutranje nebo je obetalo lepo vreme. Načrtovala sva pohod nekam , kjer še nisva bila. Da ne bi bilo predaleč ..Načrtov je še precej. .A že dolgo so naju mikale Koralpe v sosednji Avstriji, kajti vedno sva jih opazovala iz Uršlje gore…
Ob sedmi uri sva krenila na pot. Mimo Dravograda, kjer sva pri Lavamindu prečkala mejo… ups meje ni več he he, pa sva kljub temu takoj vedela da nisva več v naši državi. Cesta je bila gladka kot ploskev nikjer pokrpanih cestnih površin in ni naju premetavalo, kot bi bila na razburkanem morju, kot do meje…
Nikoli se še nisem vozila po tej dolini. Mi hodimo v Avstrijo vedno Prostrana lepo urejena obdelan vsak košček zemlje, ne tako, kot pri nas, kjer polja in travnike zaraščajo grmovje in gozd.
Kaj kmalu sva se pripeljala mimo Sv Paula
in nato nadaljevala pot proti Sv Andraž,
kjer sva kmalu opazila table za Koralpe…
Zavila sva desno in po precej vijugasti poti nadaljevala v hrib. Ko sva dospela do obširnega parkirišča ki je bilo narejeno v kaskadah prostora dovolj za parkiranje pozimi je tu gneča, kajti Smučišče je zelo obiskano, oziroma do rampe.- Na levo so bili vikendi in počitniške hišice in najbrž apartmaji za dopustnike..
Tam sva pustila avto in zakorakala po lepi asfaltni cesti, ki mimogrede vodi na vrh . A uporabna je samo za dostavo in delavce koč in stolpa.. Kajti Koral Alpe ali Golica je obširno smučišče pozimi poleti pa vabljiv cilj za premnoge pohodnike, kolesarje ki so prihajali iz vseh strani na vrh
Ob cesti so rasle roza cvetice, ki so pokrivale cela pobočja korajžno sva zakorakala po prekrasni poti med njimi..Prelep pogled...
kjer sva kmalu opazila table za Koralpe…
Zavila sva desno in po precej vijugasti poti nadaljevala v hrib. Ko sva dospela do obširnega parkirišča ki je bilo narejeno v kaskadah prostora dovolj za parkiranje pozimi je tu gneča, kajti Smučišče je zelo obiskano, oziroma do rampe.- Na levo so bili vikendi in počitniške hišice in najbrž apartmaji za dopustnike..
Tam sva pustila avto in zakorakala po lepi asfaltni cesti, ki mimogrede vodi na vrh . A uporabna je samo za dostavo in delavce koč in stolpa.. Kajti Koral Alpe ali Golica je obširno smučišče pozimi poleti pa vabljiv cilj za premnoge pohodnike, kolesarje ki so prihajali iz vseh strani na vrh
Ob cesti so rasle roza cvetice, ki so pokrivale cela pobočja korajžno sva zakorakala po prekrasni poti med njimi..Prelep pogled...
…Kaj kmalu sva prečkala pašnik kjer se je v jutranjem soncu pasla in počivala velika čreda govedi z dolgo pričesko
Bolj, kot se je pot dvigovala lepši pogled se je nama odpiral na celo dolino pod nama in na Svinjsko planino ter avstrijske gore še bolj na severu , ter Peco in Uršljo goro na jugovzhodu…Pa še bolj na sever je segel pogled in vabil.....
Po dobri uri hoje sva končno zagledala stolp na vrhu, a sva še kar nekaj časa morala iti da sva ugledala Koralpen kočo in, ker še nisva bila tu sva se malo okrepčala (Pijača, draga, a se je prileglo dobro hladno pivo, zelo okusno in vredno tega denarja..
Šla sva na levo do Tv stolpa in nato počez proti drugemu hribu
med cvetjem in metulji sva nadaljevala pot k vrhu
kjer sva videla tudi Panonski svišč, ki pri nas je že zelo redek..Nato sva občudovala velike krogle, ki se vidijo celo iz Pohorja Uršlje gore..Nekaj so jih obnavljali kajti okoli so bili postavljeni zidarski odri...
Nato sva se povzpela do križa na vrhu, kjer je bilo že kar precej ljudi, slikala sva sese malo odpočila in občudovala prelepe hribčke , ki so se v soncu in senci razprostirali po okolici.
na vsakem je bilo nekaj ljudi malo sva se oddahnila in se potem vrnila.. po drugi strani nazaj h koči...
kjer sva ob poti ugledala debele borovnice,
čeprav je bilo že skoraj mesec september tukaj so bile debele..: nabrala sva jih nekaj za sproti in še doma za sadno kupo..
Vračala sva se namesto po asfaltu po prečudoviti poti nazaj in občudovalacvetočo pobočje do koče
pogled nazaj na pašnike..Mimo vabljive klopce Mery je bila zelo utrujena takoj je zaspala za veliko skalo... Midva sva nekaj časa uživala ob kavi na prakirišču in potem krenila na pot nazaj...
Zadovoljna, da ni bilo dežja sva mimo koče krenila nazaj na parkirišče, kjer sva si skuhala še kavico , in nato nadaljevala pot z avtom nazaj v dolino
mimo St Adraža St Paula in čez mejo v Dravograd, kjer je naju pozdravilo sonce... Z krasnim izletom sva zaključila poletni mesec avgust...
Ni komentarjev:
Objavite komentar