Contributors

petek, 11. marec 2022

Spomini starega gojzarja...Svetina!

 Tako zima se počasi poslavlja,Vrhove okoli naše Šaleške doline sva že večji del obhodila. Nekaj pa sva jih pustila z razlogom, na pomlad, ter poletje kajti takrat bodo  še posebno lepi  ko ji bo krasilo razno cvetje. 

Že kar nekaj let nazaj, pričneva z obiskovanjem vrhov okoli Celjske kotline. Par jih  obiščeva vedno spomladi kot so Srebotnik kjer vsako pomlad zažari spomladanska resa...

Pa seveda Svetina ,na to pot imava še posebno lepe spomine,ko naju je še spremljala Mery.

Čez leto pa Grmada, Tolsti vrh Resevno , Anski vrh, Šmiklavški hrib 

Malo nad Šentjanžem sva parkirala,  v gozdu in nato krenila po označeni poti navkreber.
Ter kmalu prispela na  jaso, kjer sva lani uživala v čudovitih šopkih cvetočega teloha- A lani sva bila tukaj25. 3 in je bilo več svetja.



Četudi ga sedaj ni manjkalo...
Tu se nama je nudil delni pogledna Celje 

A midva sva nadaljevala pt naprej, ter obujala spomina na pretekle poti tu gor. Do lani je bila naša psička Mery vedno z nama. Kar manjkala nama je. Lani jo je nazaj grede nesel vso pot po gozdu.. In ob avtu sploh ni hotela iti ven iz nahrbtnika...

Tako je protestirala da bi šla iz nahrbtnika... Ja ni kaj veliko smo skupaj in vedno bolj jo pogrešava...



Naju pa je pot vodila navkreber vedno bolj jepostajalo strmo, a ker zadnječase hodiva res bolj počasi, tako da je pot še bolj, kotmorda prejšnja leta postala celj...

Opaziva vse ob poti



Zelo lepo označena pot
Na vrhu strmine sva počivala
Zelo lepi parobki obraščeni z mahom
Po senčni strani je bil še sneg
Mimo plepo urejenega naselja
Ja tudi asfalta je bilo nekaj
Kot že rečeno, lepo označeno za vse smeri in cilje... Tudi klopce za počitek ob kapelici so še, kako dobrodošle
Ob čudovitih brunaricah naprej 


Prekrasna drevesa ter  drevored z debelim slojem listja

..Kmalu sva prispela doLovskega doma, uživala v pogledu na Savinjsko dolino na Šaleško, ki pa sva jo bolj slutila v ozadju, kjer je nama dimnik iz TEŠ nakazoval kje smo doma....
Res lepi razgledi
Pa seveda tudi Uršljo goro ss Plešovško goro, v ospredju pa Srebotnik, na kteri obisk se že oba veseliva....


Tu na sedlu sva si res privoščila kar nekaj časa iživala v toplih žarkih , predvsem pa v zavetrju... Ja lepo je če si lahko tako brez skrbi posvetiš samo sebi in uživaš v trenutku življenja. So skromne naše želje, a v teh viharnih časih , je to neprecenljivo, da imamo mir in živimo v tako lepi deželi...




Na sedlu sva si vzela čas , ter pomalicala in nazdravila čudovitemu dnevu, vsa vesela, da sva lahko spetobiskala te lepe lkraje...
Všeč nama je tukaj.Zato pa se tudi vračava...

Ko prideš na vrh nad kočo se ti odpre pogled na KSA in Tolsti vrh, kjer sva bila prvič, llani pozno poleti. Zelo nama je bila všeč pot,vrh in ja še se bova vrnila tudi na ta vrh- Seveda, če bo zdravje , volja vsekakor je----

Pogled navzdol na Svetino in na pokopalčišče, kjer počiva in je našla svoj zadnji dom svetovna popotnica, Alma Karlin, po kateri nosi ime tudi dom nad Svetino. KI pa je bl zaprt, a nič ne de, saj sva že bila tudi takrat tu, ko je bilo odprto..


Malo sva se zadržala tukaj, kajti pričeloje pihati...

Vrnila sva se nazaj do sedla in prej občudovala  mogočne debele blesteče bukve...





Nato pa sva se spet ustavila, a samo za hipec pri počivališču na sedlu in nato pohitela mimo vikendov s prekrasnim petelinom na strehi, ki je oznanjal da se je dan že nagnil čez poldan


Nato pa ob velikih cvetovih teloha pohitela navzdol



Ob brezah  in drevoredu , sevrnila po istipoti do izodišča






ter se nato odpeljala v sončni popoldan



Spet sva preživela čudovit dopoldan, ob jutranjem , hladu svežini , ter potem ob toplem soncu si nabrala nove energije za prihodnje dni...
p.p



1 komentar:

Spomini starega gojzarja:

 Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...