Spomini starega gojzarja- MESECU JULIJU V SLOVO

 DRUGA POLOVICA ...

Pa smo ga zaključili ta poletni mesec,poln sonca dežja in veselja da je nam dano da ga lahko uživamo kolikor pač nam dajo moči...

Mesec,ki pa je minil tako hitro, da še sedaj skoraj ne morev verjeti da je, bo že mimo. Bil je res aktiven. Še več sva bila aktivna, kot sva načrtovala. Morda tudi zato, ker je veliko odločitev na pohode prišla tik pred realizacijo. Nekaterim ciljem sva malo dala prednost, že zaradi tega, ker je pač , tako bolj ko odlagaš malo verjetneje je, da se bodo realizirali. Pa še tako je čas beži s seboj prinaša razne omejitve, ki jih nam odreja zdravje, počutje, pa seveda tudi mlajši nismo vsak dan. A volja vsekakor je, kolikor se nam uspe približati vsaj kak odstotek predvidevanim načrtom sva res vesela. No torej do Uršlje gore sem prišla z opisi potem pa naju je posesalo vase dogajanje  pohodov, ki so se vrstili eden za drugim kot dnevi v rtednu. Vmes pa je bilo treba seveda se temeljito relaksirati si nabrati novih moči. Tako da je splet pač moral počakati...

Torej sledili so se izleti a bolj pohodi kot so :Prvo..:Resevna ..Komaj sva našla pot, ki sva jo prehodila pred par leti iz Šenjurja :Toliko obvozov je bilo vsepovsod, da sva zgrešila in čisto iz druge strani štartala na to lepo kočo z zelo prijazno oskrbnico... Ja lepo se je vračati na take prijetne kraje 

krasen dan za odmor tam nekje ob poti kjer uživaš v naravi v družbi, ki ti je ljuba in miru, ter svežem zraku, ptičjemu petju. Ja toliko je superlativov, da bi lahko še naštevala.... a naj povem samo to bil je krasen dan...

Tu gor se bova vsekakor še vrnila, lepo je tukaj vredno obiska...

Čudovit razgled s stolpa na Resevni

Uživala sva na stolpu v razgledu na bližnje in dalnjne vrhove in mesta ter kraje... Ja lepa je

Resevna tud, uhodila nove gojzarje, kajti njemu je odpadel podplat nazaj grede iz Uršlje gore...

Potem pa sva si dejal dovolj je krajših poti izpolniva obljubo od lani avgusta, ko sva bila na  koči na Travniku pod Komnom na Smrekovcu.. Takrat je moj predlagal da greva letos od koče na TRavniku do koče na Loki in nazaj, to pot sva prehodila prvič že pred 55 leti drugič pa deset let pozneje z otrokoma..

Pa sva ze pozabila kaka je pot, no veliko se je spremenilo,a spomnim se še prvega pohoda po dišeči macesnovi smoli na Beli peči. Ves vrh je dišal..je pa  nekaj novih planšarij, pa seveda poti so tudi se spremenile. Ampak sedaj je res lepo označena pot.,.Imela pa sva srečo ,ha ha, al pa tud ne, da sva bila po dežjum  da naju ni preveč sonce opeklo, kajti tja sva hodila v tako gosti megli in svežini da sem bila mokra kot mišdo pasu od mokrega grmovja in visokih trav..

Je pa res da se je ta pot sedaj takooo vlekla, pa tudi gojzarji se še niso povsem navadili noge, ali noga njih. A sva vsa zadovoljna srečna se vrnila sicer res utrujena, a zadovoljna , da sva se po tolikih letih lahko poslovila od teh krajev. No samo od te relacije, kajti na kočo na Loki in na kočo na Travnik v+bova vsekakor đše šla...

Sva sicer še nameravala iti ob enem na Jelovec, a je nama zmanjkalo moči ha ha...Pa tudi ne bi videla nikamor saj še vrha Raduhe nisva videla , pa sva bila tik pod njo...

 No zadovoljna da je nama kljub Emšu uspelo prehoditi toliko sva se naslednjih nekaj dni relaksirala ob naših lepih jezerih

Kjer sva ončudovala labodji naraščaj..

Ter nabiranju zelišč po naši dolini

Ob žitnih poljih 

Nato pa sva se počutila že dovolj spočita sva dejala sedaj pa greva še na njin zadnji pohod na Krnska Jezera , kjer sva sicer že bila mislim da štirikrat, a moj si je zaželel da še enkrat greva gor. Enkrat iz Komne in trikrat iz Lepene. Tudi tokrasva sllenila da greva iz Lepene gor.A O TEM V NASLEDNJEM PRISPEVKU

P.P.

Spomini Starega gojzarja-URŠLJA GORA-Poletni obisk

 

Jutro na Uršlji gori

Po Peci sva se  par dni posvetila sprehajanju in raziskovanju  po naši dolini. Potem pa naju je vsak dan bolj mikalo, da spet greva malo više. Ker še letos nisva bila na Uršlji gori ob sončnem vzhodu, , največ pa zaradi tega , ker je v dolini postajalo vsak dan bolj zadušljivo in sparčno..Sva se na hitro odločila da greva tokrat gor iz Naravskih ledin, kjer navadno greva pozimi.Vesela sva bila , ko sva zagledala znak Črna na Koroškem ... in da sva blizu kjer bova zakorakala po znani poti na vrh...Pa da sva bila zgodnja, ker sva vedela , da bova tako ušla  vročini toplotnega dne.

Kmalu zatem pa sva videla, da sva že na Naravskih, kjer sva parkirala... Ogledala sva si kaj bova jedla ko se bova vrnila z vrha gore... 

Zakorakala sva po cesti nato pa krenila po  stezi, ki pa sem jo imela v spominu malo ožjo, kot je bila ta. No kar nekaj let je že minilo od takrat, kar sva šla na vrh iz te smeri.. Mimo te table sva šla ne da bi jo ekstra pogledala... Sva šla mimo ob čudovitih obrobah 

 z lisičjim repom, ki se je bleščal v  soju svetilk.

Kar hitro sva prišla do parkirišča, kjer pa sva začudeno obstala, vse je bilo na novo cesta stroji, tam, kjer bi morala biti pot so bile veje.Tam med drevesi je bila uta, ki sem jo prvič videla... Nekaj časa sva iskala pot  v temi in vseh teh spremembah sva se končno odločila  , da greva nazaj, kjer sem videla na tabli da spravljajo les... ja kaj češ 

Vrnila sva se do avtomobila se zapeljala okoli gore do rampe, kajti imela sva vtis , da bova zamudila sončni vzhod, zaradi katerega sva prav za prav šla  tako zgodaj od doma...

Ker sva seveda tempirala čas za hojo iz Naravskih sva prišla pravočasno 

A ko se je pred nama odprla čistina

sva videla da se nebo že rahlo barva v tisto neopredeljeno jutranjo nianso dneva...

Upočasnila sva korak ter se počasi sprehodila od kapelice do vrha. Kjer sva se odločila, da bova  nad čebelnjakom  pričakala sončni vzhod. Ker sva imela kar nekaj časaasa še na razpolago, sva si privoščila zajtrk ter se oblekla, kajti pričelo je rahlo pihati...

Malo sem se razgledala naokoli in opazila čudovito lilijo ki me vsako leto očara. Letos jih je več, navadno so bile samo dve.

Čakala sva na vzhod zadovoljna , da sva na tem mesti tu ob pravem času

Nato pa je zažarelo nebo

Nekaj časa sva uživala ob prizoru nato pa sva se podala na vrh kjer sva se prepustila uživanju jutra

koliko cvetja se je razcvetelo od zadnjega obiska tu gor pred dobrim mesecem 

Na vrhu je nehalo pihati pa sva uživala ob pogledu na Peco, kjer sva pred kratkim bila in že snovala nove plane za  naslednji planinski pohod... 

Obhodila sva vrh občudovala vele zaplate cvtja 

Potem sva se vrnila h koči, kjer sva se odžejala in seveda uživala ob tolplem a ne prevročem jutranjem soncu. :::Počasi so pričeli ptrihajati novi pohodniki, a so se  malo časa zadržali pri koči.... Večina je bila samo pasantov... Malo čez osmo uro pa sva sklenila da le greva nazaj. Kajti on je opazil da mu je skoraj odpadelpodplat na gojzarjih...

Po cesti je nam nasproti priskakljal divji zajec ,nekaj metuljev sva ujela v fotoaparat , 

slikala se  ob srcu 

opazovala cvetoče kukavice Ter se vrnila po Suhadolu , Šmiklavžu

preko Graške gore ,

 kjer pa je bilo toliko obvozov zaradi popravil cest , da sva se vrnila v dolino v Hudi Luknji namesto  v Škalah..

A sva uživala v vožnji skozi predore zelenih krošenj na obvozih proti dolini 

p.p.