SPOMINI STAREGA GOJZARJA-PROTI ZAHODU- NAŠA DOLINA , NEKOČ IN DANES -

Spreminjanje pokrajine-

 Prebudila sva se sicer v sončno jutro,lepo je ko se v prebujajoči dan obarvajo stavbe onkraj ceste , te kar nekako navduši, da si rečeš, gremo ven, škoda dneva za opravke po stanovanju. 

Včeraj sva šla okoli Škalskega jezera, bil je res hladen dan, jutro brez sonca,  a ker ne deliva dnevov na hladne vroče, deževne , greva pač ker je to način življenja. Kar bolje se počutiš in nekako s časom, prav potrebuješ jutranjo svežino da si napolniš telo in dušo s potrebno energijo. Škalsko jezero je bilo še bolj zaledenelo, kot prejšnjič-Ja noči in jutra so hladna ...

Zjutraj sva se pogovarjala , kakšne spremembe so nastale v naši dolini v teh šest inpetdesetih letih, kar sva poročena. Pogovor je nanesel na Rudnik Lignita Velenje, pa na spreminjanje naše doline. Tole je bilo posneto 2016

Tu je bilo še Družmirsko jezero velik manjše kot je sedaj. 

 Kjer je sedaj Družmirsko jezero so včasih bile domačije, in vas Družmirje, kjer pa je Velenjsko jezero, se spomnim, da smo mi imeli še vrt tam! 

Malo niže so njive  bile ,kjer je valovilo pšenica, kjer sedaj valovi voda... Ja res se je veliko spremenilo. Pa sva dejala greva do Šoštanja in ob Jezeru proti Gaberkam, da vidiva, ali se je od predlani kaj spremenilo. 

 Lani nisva bila  tu. Predlani pa trikrat. Enkrat sva šla iz Šoštanja na sprehod, po gornji strani do Gaberk in nazaj, enkrat pa del poti ob Družmirskem jezeru  s  prijateljico, s katero smo se spoznale preko Facebooka... enkrat pa okoli vseh treh jezer od Velenja ,mimo Škalskega jezera,ter preko Škal in Gaberk ob Velunji do Šoštanja in potem po drugi strani ob Velenjskem jezeru nazaj v Velenje. Ja kar dolga tura, 16 km.

 Sva danes govorila z enim pohodnikom, ki sva ga srečala na poti proti Gaberkam je dejal, da so prejšnji teden šli to pot , da so jih tako noge bolele potem. Smo se samo smejali 🤣🤣

 Danes sva videla, koliko se je spremenilo tukaj. Kjer je bil še predlani gozd je vse poravnano, kjer so bile njive je pobočje veliko globje,ja res se spreminja tukaj. Pa tudi drugače, , kajti kadar sva šla tukaj, navadno sva redko srečala koga. Danes pa sva srečala traktor, kolesarje, pa kar nekaj pohodnikov. Ja veliko jih gre po bližnjiici v Šoštanj... Pa seveda na sprehod s psički pa za zdravje. ....

Ko sva se peljala

mimo Velenjskega jezera mimo krasnih topolovproti krožišču kjer sva potem zavila proti Šoštanju, je še sijalo sonce,

 a potem je kot zakleto se skrilo za debelo odejo oblakov. Žal mi je bilo, ker res ni bila dobra vidljivost za slikanje Šoštanj mi je zelo všeč, seveda  samo. ne kolos TEŠ , ampak mesto vidljivost za slikanje ,je bila vsa slabša 

Ob ribiški koči stoji krasna kapelica..

.midva pa sva šla naprej k jezeru, ki se je nama zdelo še večje, kot ob zadnjem obisku. Pa tudi pot ter obrežje Družmirskega jezera je lepo urejeno , utrjeno... Ja iz leta v letke lepše tukajo Labodi na travniku nad nama so se pridno pasli

Malo naprej stojita dve drevesi, med katerima je bila deska prejšnjikrat  , kot klopca , kjer smo enkrat sedeli še z Mery. Sedaj pa klopce ni več. Kakor tudi Mery ni več. 

Midva sva hitela ob jezeru proti Gaberkem in cerkvi sv. Urha, približano.

ki se je še bleščala v daljavi, Uživala sva v pogledu na  Šenbric,vrhove okoli doline, kot tudi vrhove okoli doline... 

Ter na rudarske škode na drugi strani jezera, ki pa je  bilo v senci. A voda je že bila  od sredine jezera, zaledenelo, a na tej strani so priplavale beloliskev še v senci .

Hitela sva naprej po res utrjeni cesti, krasni poti ki pa jo je malo više

 zamenjala lepa poljska cesta. 

Nato pa sva krenila 

Med na novo nastalimi na novo urejenimi površinami

res veliko novih travnih poravnanih površin se je odkrivalo ob poti

Ledena površina se je bleščala  tam na drugi strani pa se je odkrival hrib, ki ga res lepo poravnavajo....

všeč nama je ta pot,cesta  oz. cesta, kjer smo pred petdesetimi leti še vozili iz Gaberk v Šoštanj 

Tokrat sva šla  samo, do sem. Kjer je pot k Velunjskemu kanjonu, a danes sva videla dovolj pa tudi naužila sva se svežega zraka ter se razgibala 

ja kar nekaj kapelic je še tukaj a so vse obsojene na propad

Kako mi je bilo žal da ni bilo lepo jasno sončno nebo slike so pač take kakršno je vreme

Mamica z otročki so se pripeljali s kolesi , ter nato šli k jezeru. Res lepe poti za sprehode z otroci

midva pa sva krenila navzgor

ter se potem ob jezeru izognila labodom 

Labodi so šli s travnika v jezero da so se malo napili  ob suhi travi , zanimivo je  bilo tokako so skakali v vodo, prav za prav so

zdrsnili , oziroma popadali čez škarpo 

Nekaj km sva kar naredila in videla , da se je zelo veliko spremenilo. Se še ugrezuje, veliko pa je že poravnanega , a tako lepo kot je bilo še nekaj let nazaj vsekakor še ni.. Spodnje fotografije so bile posnete 

Tu se vidi kako veliko je bilo Družmirsko jezero 30.5.2016 in koliko se je spremenilo

Žito je valovilo ob jezeru

ja lep je bil pogled na valujoče žito

tu nastaja še eno jezero, ki pa se je potem združilo v Družmirsko jezero..

Med tema dvema jezeroma sva nabirala kamilice, rman ..

Ja takrat je bila pomlad sedaj je še zima, a kljub temu so spremembe očitne- Škoda je da, od prejšnjih let nimam fotografij---

p.p.

Tudi to je življenje. Hitrost življenja, ali brezobzirnost ..

 Včasih opazujem ljudi kako se jim mudi, pa se sprašujem, ali je vedno bilo tako. Seveda , sedaj v teh časih, ko se vsak boji ,malo trajnejšega stika, oziroma pogova  v živo, Ta virus je sedaj še pospešil paranjo , češ vsi bomo zboleli , če bomo samo spregovoili s kom, ki ga slučajno srečamo. 

 A meni se zdi , da kot veliko kje, tudi tu pretiravamo. Če si zaščiten, če imaš varnostno razdaljo ,ne vem , ali je potem mogoče da se okužiš. Še posebno od oseb, ki jih dobro poznaš, ki tako rekoč živijo v mehurčkih? Kajti mislim , da so vsi ,no vsaj večina toliko zavedajoč se pomena , da skrbimo zase in za svoje zdravje , ter varnost,  in posledično tudi druge...Ali pač ne ?

No to vsak razume.. 

 Potem sledijo izgovori, veš nimam časa,kot ,da so vsi penzionisti, ki že pregovorno trdijo da nimajo časa (najbrž zaradi tega, ker se trudijo, da bi nadoknadili čas , ki so ga v preteklosti preveč lahkomiselno zapavili,oziroma so bili vse dneve v službi, oz ker sedaj pač bolj znajo ceniti čas,ki jim je še ostal na voljo.) 

 Ampak ne tudi pri mladih se vedno  pogosteje pojavlja ta brzina. poleg tega pa ne vem, kako naj imenujem ali brezobzirnost, ali omalovaževanje drugih. 

Par primerov. 

Hočeš  iti na črpalko da napolniš gumo, ki se je slučajno izpraznila, Ja "Malo Morgen" tam stoji avto trdno poleg polnilca zraka  :Noter  mladenič ki brska po mobitelu. Ko ga prosiš če lahko premakne avto, te grdo pogleda, slišiš da nekaj momlja ... ne bi ponovila in se prestavi za par metrov nazaj..

 Drug primer. Na parkirišču parkirani avtomobili. Pripelješ iz trgovine poln voziček hrane ..Poleg tvojega vozila stoji, malo težji avto s prižganim motorjem. Mislila sem, da se bo odpeljal, potem pa le pogledam in vidim da sedi v njem moški srednjih let, brska po mobitelu, , najbrž čaka ženo, ki je odšla v trgovino.   Hitro sva zlagala hranov prtljažnik , pogledal je ven in parkrat malo pritisnil  na plin , najbrž ga je zeblo. Ali pa nalašč.Že tako je smrdelo, najbrž kuri nafto , ker je tako smrdelo,da mi je postalo slabo, še dobro, da sem obdržala masko gor.  

Potem hitra vožnja po mestu. Ne vem, ali je to sedaj tako moderno, ali pa sem res jaz že za staro šaro. Mislim si pa, če voziš tako hitro , da lahko povozi pešca, ki pa se jim tudi vedno zelo mudi.. . Začaran svet . Spet se vračam v trgovino. No to sem pa videla, se ni zgodilo meni. Gospa morda malo čez šestdeset , potiska visoko naložen voziče od blagajne proti izhodu.  Za njo pelje moški istih let, pa prične  z opazkami. Ali ne morete hittreje, ne bom do poldneva tukaj čakalse mi mudi, itd... Ona ga pogleda in preplašeno reče 

"Gospod ne morem bolj hitro,  boli me rama." 

On pa namesto, da bi ji pomagal reče, zakaj pa naložiš toliko, če ne zmoreš ....Samo glavo je sklonila in z vso močjo porinila voziček naprej, ter malo vstran , dase je  on   mimo nje dobesedno prerinil in odšel momljajoč , Češ, kake so stare babe, da niso za nobeno rabo več. 

 Midva sva ravnokar zaključila plačilo  sva slišala to, pa sva jo potem dohitela in ji pomagala    z vozičkom , da  je naložila   špecerijo,Zelo je bila hvaležna...

 Pa se zamislim in se sprašujem, kam gre ta svet , ali smo res postali že tako brezčutni, do sočloveka, kako smo šele potem  do živalii?? Imam vtis, da se počasi spreminjamo v brezčutne robote .

Ali je res prišlo obdobje, ko  postaja, čas denar, da si ne vzamemo časa za sočloveka, da postaja  vse rutina, da ni več časa, za knjige, za druženje,  skratkka za soljudi. S tem se izgublja tudi sočutje , do sočloveka. No ne povsod , a veliko kje je tako.

 Naj zaključim: Vsi tako hitijo , ne vzamejo si časa za naravo, človeka ,skratka včasih je dobro ustaviti čas. Še prehitro bomo vsi prišli do konca, takrat se bomo vprašali, kam je odšlo življenje ---

Upam da bo po tej pandemiji potem vse drugače, da bomo cenili vsak trenutek  , ter ga počasi uživali , kot dragoceni nektar življenja. 

 

p.p.