Poletno branje -4 del- Dnevnik psičke Mery- Vsak dan nekaj novega

Brušenje zob, ter še kaj in ostale vragolije...

• Spet se je nekaj stvari dogodilo , moram jih opisativ mojem dnevniku. Kmalu bom stara tri mesece in sem se že kar veliiiiko naučila.
  Znam iti  sama lulat in veliko potrebo na prostor, kjer je dovoljeno. . Dobro se mi zdi, ker sem vedno pohvaljena. Potem sem se naučila kako moram pogledati Njega, da mi ustreže v vsem kar hočem doseči. Saj mi ona tudi, samo kako njega ovijem okoli prsta Ups tačke, poskusim in če uspe spustim glas ki se sliši kot bi rekla jaiui, sicer še tem glasom spravim Njo vedno v smeh.
  Drugače pa že vem, kaj lahko kaj ne, a se seveda ne držim vsega. Medvedka, ki sem ga dobila za dedka Mraza tudi imam zelo rada a ga pazim. Sedaj ga imam samo za poskus da ga spravim v košaro, kjer bi ga lahko v miru prikrojila a je prevelik in mi ne uspe.Prikrojila sem pa vrata od košare, a jih je sedaj ona prepletla z žico .
  
  Zabavno se mi zdi ko grem pit potem skočim z obema nogama v posodo z vodo in nato gledam kako Lili brca in skače, ko ima mokre noge. In kako šele skače ona ko stopi v to mlakužo. in se jezi. On pa pravi da si grem umit nožice ker sem šla lulat, da vzgojeni psi tako delajo. In da razsaja viroza, da je higiena čez vse.Pa kako se smeji če nosim v gobčku kako stvar
  
  Kako sta se potem smejala in Ona ni nič več jadikovala , ko je morala brisati razlito vodo.. Sedaj sem dobila drugo posodo za vodo ,veliko težjo, da je ne morem prevrniti in višja je tudi., da ne morem stopiti vanjo.
  Ona je prinesla svežo travo, da jo imata Lili in Maca za jesti oz. zdravilo, če se preveč najesta ali jesta kar njima ne paše. Mica maca je starejša muca, ki je mimogrede zelo resna, noče se igrati z nama in me je že udarila s taco po glavi.
  
  ...No potem sva se Lili in jaz učili za vrtnarja, vso travo sva potrgali, bila je sočna in še kar okusna, nato sva jo potrosili po stanovanju, saj si Ona tako želi pomladi pa sva ji jo pričarali. Ko sta Ona in On prišla domov pa nista bila vesela, čeprav sta bila nekje na snegu. Pa razumi te ljudi, nikoli jim ne ustrežeš. Rože je dala v drugo sobo  vse postavila višje jaz ne morem več do njih in tudi Lili jih ne obtrgava več ...
  
  . No Lili včasih skoči na pisalno mizo pa ki meče dol kar se pač da premakniti,svinčnike, kulije, celo SD kartico sem poskusila, a  ni bila preveč okusna... jaz potem spodaj poizkušam, kar je užitno in kaj ne. Zgrizla sem ji žico od zunajega diska potemnavijalke za lase (čeprav me je malo žgečkalo ker imajo male bodice)..Sedaj je njena pisalna miza vedno pospravljena. Sva se pa z Lili prestavili v kopalnico ja tam je vedno zanimivo..... Sinoči sva se z Lili lovili in Lili je skočila na  sesalec robota, ki se je vklopil (nisem bila jaz), ker se ga skoraj malo bojim, kar za menoj hodi in ropota.... No kakorkoli sesalec je nekaj časa sesal potem je prišel na moje igračke in se ustavil. Lili je potem šla spat na njega, Povedati moram, da me dlesni srbe, zobje bodo najbrž izpadli....dobila sem kosti z takim dobrim okusom, da si jih brusim in utrjujem dlesni.Včasih si pa kar na Lili brusim zobe
  
  a tudi ona ugrizne nazaj. Brusim si zobe, kjer se da. Njej sem iz garderobe potegnila kožo ki jo ima na tleh, da je ne zebe ... in jo malo hotela prikrojiti, a me je Ona zasačila bila sem okarana in nič niso pomagali moji lepi pogledi, kar vzdignila me je in nesla v mojo košaro, kjer sem potem užaljena zaspala. Od takrat ne smem več v njeno garderobo. Pa tudi v spalnico ne, sem samo hotela skrajšati žico od nočne lučke na omarici.Pa sem jo potegnila dol... Uf ,vrata v spalnico so se zaprla in z Lili ne smeva več tja.Pa v kuhinjo tudi ne smeva več.Kadar ni v njej njiju.. Lili je poskušala skočiti na lestenec
  
  No ni ji uspelo, pa vse blazine je zmetala s stolov na tla, jaz sem potem malo robove prikrojila. Kadar On in Ona ona dva jesta. ne smeva več biti pod mizo.... To pa je kriv On, jaz nisem, kaj moram, ko mi je vedno dajal hrano,"tako skrivoma" no in zadnjič mi je dal neko stvar, ki mi ni dobro dela, bruhala sem in od takrat dobimo mi hrano malo prej potem gremo spat in ona dva imata mir pri jedi, kakor se je izrazila Ona.
  Včasih je pri nas pravi cirkus. Z Lili marsikaj ušpičiva. Lili skoči v kopalnici v kopalno kad izvleče zamašek za vodo mi ga prinese na tla in jaz sem ga potem skoraj zgrizla:
  Takrat reče Ona, "Kaj mi je tega treba bilo?".
  Midva z Lili se takrat usedeva pred njo Lili ji skoči na kolena in prične presti, jaz pa jo pogledam z svojimi čokoladnimi očkami in naredim svoj znameniti glas "Uiuiui," in to vedno vžge. Ona se prične smejati, nato me vzdigne in naju oba z Lili pocrtlja. sva prava kosmata angelčka. Rada jo imava samo vedno hoče imeti svoj prav.Pravi, da je lepo ko sva z Lili budni, še lepše pa je če spiva,
  
  
  ker potem Ona lahko gre na računalnik, on pa prebere časopis v miru , ker drugače ne more, Ker Lili skače in mu vedno strga časopis. Sedaj Lili spi Ona je na Računalniku Mica maca tudi spi, jaz pa pišem tole sedaj na hitro, da malo potožim, kako hudo je mladim živalcam, ko se uče , da delajo po pravilih, to ne smeš to lahko ja pravila, ki jih postavljajo odrasli. No saj ni tako hudo. Jaz pač poskušam, če se da malo iti po ovinkih  in če uspe, zakaj pa ne "Probati ni greh he he
  Kadar ni premrzlo se z Lili igrava na balkonu, tu imava prostor in baje ne narediva veliko škode, no čeprav je Lili vrgla dol cvetlični lonček, ki se je razbil, a je Ona rekla, nič hudega črepinje prinašajo srečo .Včasih si želim, da bi lahko bila od zunaj in tekala prosto naokrog. Tako, kot je prej Neli in Micamaca, ko so živeli na deželi, a se bom že morala sprijazniti s tem, da sem sedaj v stanovanju. Ko bom malo večja, sta mi Ona in On obljubila da bomo vsak dan hodili na dolge potepe, veselim se že. Sedaj moram končati vidim ,da bo Ona kmalu gotova in nočem, da ve da dam v javnost moje dogodivščine... Pa lep dan.. Jaz grem pa spat se mi že zehaaa...
  ...
  MERY....
  
  

Poletno branje -3 del.-dnevnik psičke Mery-

Raziskovanja in vzgoja Nje in Njega

Sedaj sem se že kar aklimatizirala. Vem kako in kaj. Samo Ona in On še ne vesta kaj jaz hočem . A njega bom hitro obrnila , da bo igral tako kot bom jaz piskala, Ups lajala.Tako da se sprašujem, kdo bo koga vzgojil, jaz njiju, ali onadva mene..
A z njo bo bolj trdo šlo. Ona ne pusti, da bi dobila pri mizi kak priboljšek ko jesta. Lepo vas prosim, pa saj moram poskusit,i ali je užitno in je dobro skuhala. Pa sem se lepo usedla pred njega mu pogledala v oči in mu pomežiknila. Prvo je pogledal njo in ker je ravno uživala ob lepem kosu mesa, je hitro odrezal majhen košček pečenke,( govejega ne maram) in mi ga dal pod mizo. Ojej Ona je opazila to kretnjo in je bila zelo huda.Tudi pri hrani sem postala izbirčna, ja zakaj pa ne bi On vedno hoče, da imam boljše od najboljšega. Ona pa pravi , da moram jesti vse od kraja.
Da Ona hoče, da bo lepo vzgojen pes, da ne bo prosjačil pri mizi in tako naprej. Pa saj sem lepo vzgojena, pridem če me pokličeta, no ne vem kaj še hoče.Bila sem užaljena in sem šla spat v mojo košaro kjer njima je potem takoj jasno da sem slabe volje. Drugače sem si prišla gor, da je tudi na kauču zelo lepo. Postavim se na zadnje noge in On me da potem gor. Včasih tudi Ona, pravi, da če sem na kavču je sigurna da ne bo nič narobe in da je pospravljeno stanovanje.
Imam tudi kletko od Micemace a tam notri ne spim tam z Lili imava dvoboje. Je temno notri in se ne vidi če jo uščipnem..No z Lili se drugače zelo razumeva. Ona mene preskakuje včasih tudi obrne ali ugrizne.Tako, da zacvilim od bolečine. Če jaz njo je pa tiho Lili ima govorno napako ne more mijavkati samo tiho začivka, kot ptič. Zadnjič je Ona pokrivala svoj mini mini vrt, sva se skrivala in podila po balkonu, nato sem jaz in Micamaca šla noter, na Lili je pa pozabila. Potem sta jo iskala po vsem stanovanju in končno sta jo našla. Potem sta jo oba ljubkovala in pravila kako je uboga , no jaz sem jo samo polizala po glavi in potem sva zaspali...
Včeraj sta Ona in On šla na izlet. Ostali smo sami doma.. no saj navadno spimo ko gresta kam a včeraj je bil tak dan za vragolije...Sprva sva podila micomaco po stanovanju da je tako grdo renčala in šla na jaslice spat

midva sva pa raziskovala... saj veste kako je Če mačke ni doma ha ha je svoboda zlata.. Lili je skočila napisalno mizo in mi metala dol kulije in ene zelene lepilne listke, ki so mi bili zelo všeč. Dva sem pojedla ... Nato sva šli piti... kajti delo in fitnes užejata, sva prvo pili potem sem pa z obema nogama skočila noter. In tekla po predsobi sem mislila da se bo Lili drsala a ji ni bilo preveč všeč. Tako je stresala tačke da sem mislila da ima Parkinsovo bolezen...
.Ker sem videla, da ji to ni všeč sem ji predlagala greva raje vrtnariti. Ker je tam tudi Lili všeč sva skupaj sva potrgali liste z Bonsaja, tudi šeflera nima več spodnjih listov Naredili sva rožam pravi MakeUp

Malo sva tudi prerahljali zemljo da bodo rože lepše rastle.
Nato sva zaspali, ko sta prišla nazaj Je ona stopila v vodo, ki sem jo polila, nato mi je postalo slabo od zelenih papirjev sem pričela bruhati. Mi je hitro dala pod gobček papir in res sem bruhala. Nato sta me vsa v skrbeh vzela v naročje in ju je skrbelo kaj je z mano, tako da sta na ves nered pozabila.
Ko je vse pomila pospravila sem se crtljala prvo pri njej a me je nadomestila Lili zato sem šla k njemu in sladko zaspala ob njem na kavču. Ona se že sprašuje čemu imam ležišče. A On reče saj je Neli tudi bila gor. Neli je bila psička pred mano in sem ji baje podobna,očke imam njene .Samo je bila baje Neli bolj pridna...No to je ona, Neli a tu je že zelooooo stara no saj  mi je kar všeč ,ko bom velika bom še bolj pridna...


Pa saj jaz sem še majhna psička, ko bom Veliiiiika bom zeloooooo pridna sedaj pa uživam moja otroška leta sto na uro. Tako spet sem se razpisala grem spat , Lili že spi in potem bova še ušpičili katero vragolijo, tako da njima ne bo dolg čas, jima kar  popoprava dneve....
Lp... Mery

Poletno branje -2-DEL-dnevnik psičke Mery- AKLIMATIZACIJA

MERY PRIPOVEDUJE ...

. Aklimatizacija…prvi teden..
Teden je minil kot bi pihnil, danes je teden, od kar sem na novem domu. No da vam povem, kako je potekala aklimatizacija. Ja prav sem povedala. Saj je res tako, v prenesenem pomenu besede. Uf tu je hladno... sivo..... sonce je sijalo samo tri dni… pri nas v Goriških Brdih je mila klima in sonce sije skoraj vse dni. Pogrešam sonce, a drugače mi ni dolg čas ...

.. Saj se mi je od sončnih žarkov še kožušček pozlatil. No jaz mislim tako, ker nekateri mislijo da je ta moja pozlačena dlaka produkt skoka čez plot moje mame skok mojega strica..… ups… no to sem slišala moja gazdarico, ko se je menila z mojim novim gospodarjem.
Imenovala ju bom Ona in On ker imam občutek, da bosta onadva bolj plesala po mojih taktih kot pa jaz po njunih  . Z hrano sem zelo zadovoljna raznovrstna je nekaj skuha , nekaj briketov he he pa seveda tudi z mucami si delimo njihovo hrano… moje ne, ker jaz jem bolj hitro. Spim zelo veliko

… Imam svojo košaro a mi je bolj všeč prostor pod pisalno mizo, v košaro grem samo, ko sem užaljena in ko mi Lili preveč nagaja. Tam imam mir… Če ga ne bo, bom rekla Njej naj da napis na rob… Ne moti.Povedati moram da me je včeraj Ona vzela v naročje, mislila sem da bodo vsakdanje jutranje nežnosti malo božanja po trebuščku malo glajenja moje svilene dlake , ter malo ujčkanja. Pa me je prijela za vrat vzela škarje v roko in mi postrigla dlake, ki so mi rasle v oči. Bila sem šokirana… Res sem sedaj lepša in očke se mi bolj vidijo a vseeno ni bilo prijetno…Cukalo me je… A sedaj sem prava lepotička..

Tudi lulam ne več po stanovanju. Saj bi skoraj težko, ko pa kar gledata, ko se zbudim da me neseta na moje stranišče…Včasih se usedem pa že mislita da bom lulala, ja težko je biti mlad psiček… Kakat sem pa šla enkrat v njeno garderobo. Saj nisem vedela da lahko tudi kakam na prostor, kjer lulam. On se je nekaj razburjal, potem sta se pomirila in sedaj vem, da moram vse opraviti na enem mestu. Je pa težko, ker sem zelo zaposlena. Prvo moram veliko jesti da bom zrasla, potem spati, da bom umirjena in ne kaka nervozna gospodična, ko zrastem, ter seveda moram se veliko igrati, da si okrepim mišice. Z Lili tekava po stanovanju da je včasih pravi cirkus. In z Lili raziskujeva…

. zlezli sva med sobne rastline in malo razkopali zemljo uj je lepo dišala .Potem sva nekaj listov potrgala, ker je bilo pregosto, sva mislili, da bova pohvaljeni… pa nisva bili. Oh ti ljudje ne razumejo živali. Na Primorskem sem lahko na vrtu pogrizla kako zelenjavo pa se nobeden ni razburjal, no saj niti niso opazili.
Ko sta On in Ona še spala je Lili zlezla na jaslice in mi vrgla dol dve ovčki in pastirčka. Malo sem jih oglodala a nista bili preveč okusni. Nato je vrgla dol še malo mahu in nato sva midve postavili svoje jaslice. Ko pa sta On in Ona vstala je bilo igre konec. Sedaj imamo stanovanje zelo čisto, ker ona kar naprej pospravlja in sesalec mora kar naprej sesati, je rekla: Prej ko ni bilo živali pri hiši sem pomila in pobrisala prah pa je bilo čisto. Sedaj pospravim in je takoj vse razmetano..Pa tudi na kavču sem že dremala. Vedno ko pospravljata sva z Lili na kavču in opazujeva mico maco ki je lahko na tleh , ne vem zakaj ona ni napoti tako kot midve.
No pa da ne bom vse samo jaz kriva, tudi Lili nagaja. Grize vse kar ji pride pod zobke.

. Popraskala je stol za pisalno mizo in ona je bila zelo žalostna. pa zavese sva uredili. V spodnji rob sva naredili luknjice, kot borduro, zelo zelo lepo izgleda.Ona je dejala, da je vedela, da bo tako zato je dala stare zavese gor, potem jih b zavrgla...
... Lili praska Lili je povsod polno,  a ima praskalnik  za praskanje celo mene opraska pa ji dopovedujem, da nisem njena praskalnica.

No pa saj jo tudi jaz pogrizljam. Celo zarenčala sem že na njo. Sedaj grem spat , ker moram biti spočita, ko se Lili zbudi, da bova dirjali po stanovanju imava svojo uro okoli desete ure zvečer. Saj veste treba se je razgibati gibanje je pol življenja

… No to je rekla Ona a ni mi čisto jasno, kaj je mislila s tem.. Sinoči sem dobila za darilo majhnega plišastega kužka, če ga primem z zobmi za prednjo tačko zalaja. Pa spi zraven mene
…

Prav zaprav mi nič ne manjka imam Lili in vsi me crtljajo... samo to še čakam , da  bo pomlad, baje bomo hodili ven, moram se navaditi še na pas... in komaj čakam, da bom prosto tekala a Ona pravi da bom na vrvici. Kakšni vrvici ne vem a počakajmo čas bo prinesel svoje pa bomo videli
p.p.

Poletno branje-.1-del- Dnevnik psičke Mery.-prihod v novi dom

 MERI PRIPOVEDUJE...

To je dnevnik naše psičke  Mery ..poletnih dneh se prileže kaj lahkotnega .In da ne pozabim. Bil je že objavljen malo popravljen   a, ker me marsikdo vpraša, zakaj ni nadaljevanja  ga bom objavila še tu. Kajti od takrat je minilo  že kar nekajčasa...

 TAKO SE JE ZAČELO....Moram povedati, da se me je ona zaželela za darilo za božička zato sem v darilni nogavički na začetku dnevnika
Sredi meseca oktobra sem pokukala na svet sredi prečudovite pokrajine, kjer zorijokaki, kivi breskve, marelice in češnje, ter  olive in pridelujejo dobro vino. Goriška Brda.kjer je blaga klima in sonce prijetno greje, kjer so dobri ljudje doma....


  Svojih prvih tednov se spominjam , da sem odraščala  z mamo še eno sestrico in enega bratca, in še   brat od mame …Prvi dnevi so bili v znamenju spanja in sesanja. Sem majhna psička. Mama je srednje rasti in črne dlake. Ja oče je pa sosed, no vse najboljše o sosedih . Zelo lep čistokrven  črn koder .  Oboževal je mojo mamo...To je moja mama je sicr tudi črne barve , jaz pa sem bolj rjavo pozlačena z pridihom  čokoladne barve, a barva se mi spreminja.
 Čeprav je bilo več oboževalcev je izbrala njega. No seveda saj ni čudno njegovemu šarmu se je bilo težko upreti. A nekaj tega šarma sem podedovala tudi jaz---Se ve!!
Minevali so dnevi in tedni pričeli so prihajati novi gospodarji. Prva gospa, ki je prišla je izbrala mojega bratca. Rezervirala si ga je…Vedela sem da bo tako! Bil je lep črn malo večji, tudi sestrica je cela črna in večji od mene…jaz sem najmanjša in sem se spraševala ali me bo sploh kdo hotel, pa še malo zlate barve imam po hrbtu.. Tekel je že deveti teden mojega življenja. Lepo nam je bilo. Podili smo se po dvorišču pod oljkami po vrtu in vedno nas je kdo vzel v naročje ter nas pobožal.
Sredi minulega tedna prideta dva obiskovalca. Vsi smo se zapodili proti njima. Seveda sta bila bratec in sestrica hitrejša od mene.A saj sem najmanjša in vedno povsod pridem zadnja na vrsto... Gospa je vzela prvo v naročje sestrico potem še bratca, jaz pa sem sedela malo stran in sem opazovala to predstavljanje.
Potem sem pogledala obiskovalko v oči in takrat se mi je zdelo, kot da je izginil ves svet. Brez besed je dala sestrico na tla se sklonila me stisnila v naročje in mi dejala: Ja kaj pa ti tako žalostno gledaš ?

Še bolj žalostno sem jo pogledala in se stisnila k njej. Nežno me je pobožala in naslonila glavo na moj kožušček.
»Kako si lepa« je vzkliknila.
"Kot bi te sonce pozlatilo tako srčkana ne prevelika."
Njene besede so bile balzam za moj srček. Ona je rekla da sem ji všeč Kajti vsi so me nekako imeli za peto kolo.Bratec in sestrica sta se vedno igrala skupaj mene sta pa skoraj vedno spregledala... Potem je prišel še njen mož , ki je že imel na rokah mojega bratca…Poslušala sem ju…
»Lepi so«. Sta se pogovarjala. 

"Katerega bova vzela?" Je vprašal on.
"Tole; je odgovorila ona.
Tole, je ponovila in me stisnila k sebi.
Pomahala sem z repkom, da se strinjam.  "Majhna je" -je dejal in ni tako črna kot druga dva. Z strahom sem pričakovala njenega odgovora. Vzdignila sem glavo ji pogledala v oči in ona je dejala :" Saj zato je nekaj posebnega .
Ja ti greš z nama."Veselo sem pomahala z repkom in jo hitro polizala po nosu v znamenje da se stinjam. Glasno se je zasmejala tej moji zahvali oziroma strinjanju..
Nato so se zmenili. Jaz pa sem veselo hodila za novo gospodarico. Mama se je prišla posloviti od mene, bratec in sestrica sta odšla po svoje, nista se zmenila zame, šla sta gledat, če je na vrtu kaj novega. No od mame brat , pa je prišel mimo, ker me ni maral preveč , bila sem najmanjša je bil vesel, da odhajam .Vedno sem mu bila napoti..

Vzdignil je nogo in me polulal po hrbtu. Bil je okaran ,a se ni preveč sekiral. Tudi jaz ne, kajti moja nova lastnica je vzela papirnato brisačo me očistila in vzela v naročje. Tako prijetno sem se počutila pri njej…Nato smo odšli. Vožnja je bila dolga a sem jo večinoma prespala. Enkrat vmes smo se ustavili kjer me je on vzel v naročje .

Prijetno mi je bilo…A ostali del poti sem spala v naročju nove lastnice imenovala jo bom Ona, ki me je nežno božala .Ko smo prišli v moj novi dom me je presenetilo ,ko so me dali na tla v nekaj belega mrzlega- glej to je sneg... joj kako sem vzdigovala noge in kako sta se smejala. In spet sem bila v naročju. Ko smo prišli v stanovanje me je pričakalo presenečenje dve mucki ena majhna in ena velika, radovedno sta  me ovohale.


Mala Lili je kar poskakovala okoli a morava se še spoznati. Dobila sem svojo košaro polno plišastih igrač, ki pa mi vedno znova izginjajo Lili jih skriva. Micamaca pa me bolj od daleč gleda. Hoče imeti mir….Sedaj spoznavam novo življenje .. poslušam kako izbirajo ime za me … Ne moreta se zediniti no ona pravi da bi bila Stela, ali Lučka on, da bi bila Mery nazadnje je obveljalo Meri…a mislim da bi ona raje imela če bi mi bilo ime Lučka in da je samo njemu na ljubo privolila v Mery…meni je vseeno samo da se dobro počutim tu… slišim na vse...učijo me kako iti na stranišče da ne bo vse polulano, ja vse preproge so čudežno izginile a najbolj udobno se je polulati prev na preprogo te malo požgečka po … trebuščku.

A če se spomnim grem na papir, a kaj ko kar pozabim in mi velikokrat uide. Če pa se polulam na papir me oba hvalita, da mi je skoraj nerodno...me pa vsake toliko časa vzdigneta in neseta na papir, v kopalnici , ali pa ven na sneg in takrat njima na ljubo naredim kar pač moram narediti... naj imata veselje...

Sedaj uživam in prav lepo mi je Samo zrasti še moram malo, rada bi skočila na kavč, pa vedno zdrsnem nazaj. Pa Lili bi rada malo pogrizljala po vratu a sedaj imam še premajhne zobe.

No saj mi bodo zrasli. Vesela sem da bom dočakala leto 2012 v družbi dveh muck in dveh prijetnih ljudi, ki imata rada živali
P.P.

Poletno branje...KAM BI DEL??

 

Kam bi del---

Dan se je že nagibal v predvečer, in sonce je na drugi strani pogorja počasi zahajalo in z zadnjimi žarki pobarvalo jesensko panoramo pod seboj. Vse se je pripravljalo za počitek. Še ptice so onemele…
Nad slemenom je po gozdni poti prihajal osiveli moški z palico, sicer čil in zdrav, a razoranega obraza, katerega je prepredla globoka žalost.
Globoko je zavzdihnil in se usedel na rob gozda,, da je imel pregled na obe strani hriba. A njegov pogled ni bil namenjen smeri iz katere je prišel, ampak na nasprotno stran , kjer je opazoval gručo ljudi ki so se poslavljali. Ko je zadnji avto izginil izza ovinka je povsod zavladala tišina.
Globoko je vzdihnil .Pred njegovimi očmi se je odvrtel film celotnega dogajanja.
Spomin ga je ponesel dobrih petdeset let nazaj:
Takrat se je začelo…K sosedovim se je primožila brhka deklica iz sosednjega kraja. Ženil se je najstarejši sin njegov dober prijatelj. Spomnil se je vseh vragolij , ki sta jih ušpičila skupaj … Tudi on je bil na ohceti, ki je trajala tri dni. Lahko so si jo privoščili, kajti bili so bogati. Njihova kmetija je mejila na tri domačije. A od vseh je bila najbogatejša. Njihovi pašniki in gozdovi so bili veliki. Oče je pametno gospodaril..
Vinko , tako je bilo ime njegovemu prijatelju se je vedno šalil.

 "Pri nas prihaja denar pri velikih vratih noter, a tudi odhaja pri velikih ven."

 S tem je hotel povedati in ublažiti zavist, ki se je včasih pokazala na prijateljevem obrazu… A je vedel, da mu ni nevoščljiv, kajti tudi njihova domačija ni bila ravno med najrevnejšimi. Obema je bilo važno samo to , da se razumeta, da se lahko zaneseta eden na drugega.
A leta so tekla s poroko se je precej spremenilo. Mati in oče od Vinka sta vsak dan obžalovala , da sta privolila v to poroko. Materi ni šlo v račun, kako je mlada površna, lena, prepirljiva, pohlepna, hotela je, da njima prepišejo grunt. Da bo ona naredila red, da sosedje kosijo čez mejo in čistijo laze. In kaj kmalu so nastala nesoglasja med sosedi Vinka je vsaki dan nagovarjala, da naj prepriča očeta , da naj njima prepiše grunt. A on se je branil. Kajti oče je modro kmetoval , da so bili vsi zadovoljni, s sosedi se niso nikoli prepirali, razen Majde. Prepir je postal vsakdanji gost pri Dolinarju , tako se je imenovala Vinkova domačija. In nekega dne je nesoglasje doseglo vrhunec. Majda je tistega pomladnega dne enostavno odšla nazaj domov. Vinko je postajal vedno bolj vase zaprt, ko so se zbirali po maši pred cerkvijo je vedno hitro odšel domov. Bilo ga je sram. Majda je nekaj mesecev bila doma  medtem je nenadoma umrl Vinkov oče. Mati je poklicala Vinka in mu dejala, naj gre po Majdo in naj jo pripelje domov. Kmetijo bo sedaj tako, ali tako na njega pripisana pa naj gospodarita, kakor njima drago. Za sebe si je izgovorila hrano in obleko ter nekaj denarja na leto…
Vinko je bil presrečen, kajti še vedno je ljubil Majdo iz vsega srca. Z veseljem se je odpravil po njo. Prvi mesec je bilo vse tako lepo, da mu je Vinko nekoč zaupal, ko sta se vračala skupaj iz bližnjega mesta, da je tako lepo, da sploh ne more verjeti , da se to dogaja njemu, da je kot v pravljici. No ta pravljica se je po slabih dveh mesecih spremenila v moro. Spet je postala prava hudoba. Prvo je staro mater tako gnjavila in jo poniževala, ko se je Vinko zavzel za njo je samo dejala: "Ona, ali jaz !?"
In Vinko ni imel moči da bi ji ugovarjal. Mater je kmalu zatem vzela k sebi Vinkova sestra . Takrat je Majda zavladala Vinku , ki je kmalu iskal uteho v pijači. Rodila sta se njima dva sinova , ki sta , kot preplašena vrabčka, hodila vedno sama iz šole, kajti prepovedala jima je druženje s sosedovimi otroki.
Leta so tekla, z vsemi sosedi so bili sprti, kajti tudi Vinka je prepričala, kar je bilo vedno laže, saj je bil skoraj vsak dan omamljen od pijače, ščuvala ga je da jim vsi kradejo zemljo. Večkrat je sama, ali pa z njegovo pomočjo prestavljala mejnike. Prepričala ga je da je sosed prestavil mejnik in da ga   morata vrniti na pravo mesto nazaj. Tako da so vsi sosedje poklicali geometra in zahtevali meritve posesti. Račun je bil visok , a so raje plačali. Kajti vsi so imeli prepirov čez glavo. Hoteli so samo mir.
A s tem se prav za prav ni nič spremenilo. Kajti tudi označeni mejniki so se kot po čudežu premaknili za kak meter na sosedovo zemljo.
Spominjal se je nekega popoldneva, ko sta z sinom šla pogledat gozd in smreke, ki jih naj bi podrli za sinovo hišo.
Srečala sta Majdo, ki je dejala: 

"Sem šla pogledat, ali so mejniki še vsi na svojem mestu."  Pogledal jo je začudeno, potem pa po kratkem premisleku dejal  in dejal

 "Ja  mislim ,da so še, če jih nisi ti  prestavila."

 Zardela je do koren las in z hripavim glasom dejala:
"Pazi se , kaj govoriš. Te lahko tožim…"
Pa se je samo zasmejal, zamahnil z roko , ter odšel naprej…
Nekaj časa po tem dogodku je Vinko nenadoma umrl… Jetra so mu odpovedala. Sama je z sinovi gospodarila naprej. Oba sinova sta se izšolala eden je imel v bližnjem mestu v tovarni vodilno mesto.. Drugi se je poročil in gospodaril skupaj z materjo. Zgodovina se je ponovila in prepiri so se vrstili dan za dnem tako je snaha kmalu odšla, kajti ni prenesla hudobije tašče. Tudi sin se je zaposlil v podjetju izven domačega kraja. Z ženo sta najela stanovanje . A kljub temu se je trikrat na teden vračal popoldan domov. Da je pomagal pri delu in naredil najnujnejše..
  Majda je s časom opešala, nekega popoldneva jo je sin našel na skednju naredila je samomor...Po pogrebu so odločili dokler ne prodajo živine bosta mlada dva ostala na domačiji. A za kmetovanje nista bila več navdušena. Preveč časa je poteklo od takrat navadila sta se udobja osemurnega dela.    Prodali so vso živino in tudi kmetijo.
Sinova sta si razdelila denar si kupila hišo... nad pokrajino pa je spet zavladal mir. Moški, ki je sedel na robu gozda je tiho zavzdihnil v pol mrak pod seboj in zašepetal:

"Kljub vsemu počivajta v miru oba.
Posebno ti Vinko zaslužil si si.
Ne bi želel, da v onostranstvu prenašata mejnike in kot v tisti pesmi  Mejniki, Antona Aškerca sprašujeta: 

 ... Joj kam bi del,? 

Kam naj dam?  ....

Zato da vama rečem Daj tja kjer si vzel je prepozno, ....

Odpustim vama, kajti samo tako bosta počivala v miru, oba -

 Naj vaju ne preganja kazen za prestavljene mejnike." 

Nagnil se je nazaj, dal roke pod glavo, se predal spominom, se zazrl v nebo na katerem so se prižigale prve zvezde in zaprl trudne oči in prisluhnil gozdu ,kjer je zaskovikala sova ...

p.p.

Poletno branje----njegov obisk

 Nekega poletnega dne !!
Bil je prekrasen poletni dan, čas kosila, ko jo je zmotil zvonec z ostrim, driinnnn drinnnn v opoldansko tišino .  Vstala je od pogrnjene mize kjer je ravno kosila  in se napotila proti vratom .  Pritisnila je na gumb avtomata in odprla zunanja vrata, kakor že neštetokrat doslej. Mislila je da je spet soseda pozabila ključ in se zaklenila ven. Že se je obrnila, da odide nazaj v kuhinjo, ko jo je vseeno premagala radovednost, da je pogledala skozi kukalo  v vratih  na stopnišče. Srce ji je pričelo biti, kot da ji hoče pobegniti, vsa barva ji je izginila z obraza, ne ni bila soseda, bil je on, ki ji je še do nedavnega bil njena sreča in veselje.Skratka njeno vse.. Že se je odločila, in po kratkem oklevanju z razbijajočim srcem odprla vrata in mu s prijaznim pogledom ter nasmehom, zaželela dober dan.
"Ravno pravi čas si prišel, kosilo je ravnokar kuhano."
Pokimal je in se nasmejal, ter jo vprašal:
"Zdravo, mama, kako si kaj, kako se imaš , si dobro, zdrava.."
"Ja sem," je avtomatsko odgovorila.
"Pa ti?"
"Tudi jaz sem dobro. Celo zelo dobro ."Široko se je zasmejal
Na prvi pogled je zgledal res enkratno. Zagorel in nasmejan je bil tak kot pred leti .
"Ker sem trenutno v bližnjem zdravilišču,. Sem se oglasil. Dolgo je že tega, kar sva se videla in res me zanima kako si?"
"Nič ne pokličeš več? "je dejal..
Pogledala ga je in mu resno rekla. "Pa zakaj ne pokličeš ti? Telefonske linije vodijo v obe strani."

Pa se je nasmejal in lahkotno rekel. "Ja bi , a nisem imel časa. Saj bi te tudi danes poklical, pa sem se zadnji hip spomnil na, to da bi lahko pogledal k tebi... V avtu imam nekaj cunj, mi jih opereš."
 Zaskelelo jo je tam nekje v drobovju, ko ga je vprašala, "a zato si prišel? "

Ne da bi čakala odgovor je rekla . "Seveda ti jih bom, samo prinesi jih" in že v naslednjih nekaj minutah je sortirala perilo in ga dala v pranje. Stopila je za njim in mu postregla z govejo juho. Zelo zadovoljno in z veseljem, ga je opazovala , ko je videla s kakim veseljem je zajel in dejal:
 "Zelo okusna je, zelo rad jo imam…

Ona pa je samo prikimala in z raziskujočim pogledom opazovala njegov obraz. Njegove poteze so se zelo spremenile od kar ga je videla zadnjič  njegov obraz bolezen je zarezala vanj ostre brazde,bil je obraz tujca samo v  v modrih očeh je bilo toliko otožnosti gorja in neke nepoznane surovosti , da ji je zatrepetalo srce od spoznanja, da nosi v sebi pekel vsega sveta .Da mu je v teh letih beganja pred samim seboj in drugimi, ter  odtujenosti od ljudi zarisala v dušo njej neznane globoke rane … Vedela je da je danes tisti dan , ki se ne  bo morda nikoli več ponovil, da se lahko pogovarja z njim kot včasih, ko sta ure in ure debatirala, se smejala o vsem mogočih stvareh…Bil je človek s širokim srcem, dobrosrčen  vedno vesel pripravljen pomagati sočloveku. Bil je povsod priljubljen .
Potem je nenadoma zbolel za Shizofrenijo, njegova zanimanja so se osredotočila na povsem druge stvari …na predstave bitij, ki so plesale okoli njega in mu zapovedovale njegovo delovanje in vsak pogovor z njim je postal zelo naporen in utrujajoč včasih celo nemogoč, dokler se niso njihove njihove poti ločile, zaradi varnosti  nje same…. Tako, da je čutila, kako ji odteka vsa energija v pogovoru z njim. Zbolela in dolgo, dolgo je trajalo da si je opomogla. A plačala je zelo visoko ceno…
Nekaj časa se je zdravil, a demoni , ki so prevzeli oblast nad njim so mu to odsvetovali in je prenehal jemati zdravila takrat se je pričela kalvarija in postal sam samcat, kot macesen na vrhu gore, ki ga veter biča dan za dnem in mu spreminja obliko z lomljenjem vej. Ja Osamelec, kakor drevo na prepišni planjavi, katerega so bičali nalivi in vetrovi vseh jakosti, a to so bili boji z njegovimi demoni, ki niso hoteli popustiti imeli so ga v oblasti nobena dobra, ljubeča beseda ga ni več dosegla .
Vedno bolj se je odaljeval od vse realnosti.. Vsi ljudje so po njegovem mnenju črpali njegovo moč da se je počutil kot v vakuumu. Sledil je svojim svetlobnim cestam, ki so se navadno končale ob kakem drevesu ali kaki steni……svetloba, kateri je sledil in prividi so ga oddaljili od vseh, kateri so ga kljub njegovim fobijam ljubili in imeli radi ..A oddaljenost in njegova sovražnost, odtujenost in različni pogledi na svet in dogodke so naredili svoje in čeprav je ljubezen brez meja in nesmrtna je to čustvo ostalo nekako v ozadju, kajti samo tako je preživela  da ji ni oteževalo vsakdanjega življenja, da jo ni potegnilo na dno.
Dolgo je upala in čakala, da se bo morda izvil iz tega za njo še vedno blodnega življenja.
Presenečena je bila in zelo vesela , da so se njegovi demoni umaknili vsaj danes, da je prišel na obisk. In vedela je tudi, če bi bil v njegovih oblasti ga ne bi bilo. Čeprav ji je srce razbijalo v neizmerni boli je z nežno, pobožala njegov obraz in v tem trenutku je izraz v njegovih očeh zgubil vso trdoto in tujost, nežno se je nasmehnil in dejal:
"Vesel sem da sem te prišel pogledat.. Perilo sem prinesel samo toliko , da sem imel vzrok, da pridem , nerodno mi je bilo"….Nasmehnila se je, kajti vedela je to. Vse perilo je bilo ko ga je dala prat čisto in zlikano. Zaželela si je le to, da bi še večkrat prišel sam brez spremstva tistih temnih sil, ki so mu vklenili dušo v oklep brezizhodnih blodenj…"Veš, da si dobrodošel vedno, a seveda samo z dobrimi nameni."Nasmejal se je, vedela je da se vse odloči v trenutku, a upala je da bo vsaj ta obisk potekal v prijetnem normalnem vzdušju, kajti vse prevečkrat je morala bežati pred njim...A vse je potekalo normalno.. Pogovarjala sta se vse mogoče . Bilo je prijetno v prsih se je budilo upanje...
A že kar nekako je slutila, da je včasih, včasih samo upanje in želja premalo…..
Vedela je, da ji bo ta dan še dolgo ostal spominu , kot eden njenih najlepših, morda tudi ta zadnji dan, da je njej vriskalo srce da ga še enkrat doživi, kot zdravega veselega brez njegovih demonov. Res je bilo, kakor je slutila, nikoli več ga ni bilo.. In shranila je dan   na dnu srca za tiste dneve, ko srce hrepeni in  ne more doumeti čudne poti usod ,udracev življenja... A treba je iti naprej ---
p.p.

2.-del Od petka do petka- KONJIŠKA GORA-STOLPNIK.

KONJIŠKA GORA-STOLPNIK.
.
NEDELJA…že zelo zgodaj sem se prebudila kajti ptički so tako lepo prepevali, da se mi je zdelo škoda, da bi nedejlo preživela doma. Čeprav navadno vikend ostaneva doma. Sva pač bolj ljubitelja miru, kjer lahko zajameš bit narave favne in flore..

Ker sedaj poznava v okolici naše doline že skoraj vsak holm in sotesko , sva pričela še na novo spoznavati še malo širšo okolico , kjer še nisva bila
Že zelo dolgo sva imela v načrtu obisk Konjiške gore . Zelo vabljive so se mi zdele fotografije, ki sem jih videla  na spletu  . Krasni posnetki doline pod njo.
No pa sva šla. Nikoli še nisva bila tukaj. Peljala sva se do Frankolovega in nato krenila na levo proti Črešnjicam.:Cesta se je vila med vinogradi


in lepo urejenimi domačijami zer travniki z valujočo cvetočo travo.
V Črešnjicah sva vprašala za pot, kjer nama je prijazen domačin vse razložil kod in kam. Avto sva pustila nad cerkvijo in se mimo valujočega travnika z lepimi metulji povzpela v gozd . Pot je bila zelo položna , mehka , a zelo senčna. Le tu in tam je skozi gostimi vejami posejalo sonce in polepšal gozd še z svetlečim drevescem.

Kmalu se je pot pričela dvigovati in po makadamski cesti, ki jo je naliv kar precej načel sva dospela v še temnejši gozd. Takrat me je presenetil oster vonj po česnu. In res pod drevjem je bilo opaziti že odmrlo listje čemaža. A bolj, kot sva se dvigovala, več čemaža sva opazila, ki pa ni bil še ovenel. Tako naju je do vrha spremljala cela zelena preproga, sicer že odcvetelega čemaža, a še vedno zelo močnega vonja .
Nato sva po dobri uri hoje prišla do te table. Všeč mi je bila.

No prišla bi že prej, a ker je nama pot tudi cilj in , ker sva bila tu prvič je treba vse pregledati, slikati . tako da ostane nekaj za spomine. Saj veste, kako je bližamo se letom, ko čas tako hitro beži in marsikaj se izgubi v prašini preteklosti.
Ko sva prispela na vrh, sem sprva bila zelo razočarana.


Kajti mislila sem, da je tu gor samo trava je pa vse poraslo z drevjem. Samo 25 metrski stolp je molel iz nad drevja . A drugače mi je bilo všeč. Kot hišica iz pravljice Janka in Metke se mi je zdelo tu gor. Tu so bili že obiskovalci. Nekaj jih je malicalo nekaj pa jh je bilo že na stolpu. Tudi midva sva se okrepčala iz nahrbtnika in potem sva šla še midva na stolp.


Ker sva imela s seboj našo psičko Mery jo je On nesel v naročju. Jaz sem capljala za njima, kajti gor je neverjetno pihalo, tako da sem se pri 116 stopnici obrnila in hotela iti nazaj. Kajti veter mi je skoraj odnesel kapo. Pa je on rekel: "Le pridi žal ti bo potem, če bi ne šla. Ja in sem spet šla nazaj gor. Samo , da potem nisem več štela stopnic Pa jih je še kar bilo…

.
Ko pa sem prišla na vrh je bilo res lepo. Videlo se je v Stranice celo dolino in Savinjsko. Le gore se niso zaradi meglenega ozračja nič videle. No potem sem naredila še par posnetkov od njega in Mery, ki jo je bilo strah , a jo je on stisnil v naročje pa je bilo spet vse v redu…Malo smo še pregledali kažipote na vrhu stolpa,kje je kaj in kam bi še bilo za iti nato smo se vrnili spet na trdna tla. Mene ni strah višine in v gorah brez strahu gledam v prepad, a na teh umetnih stolpih mi v želodcu začno poplesovati netopirji… Hi hi, ja ne metuljčki ampak malo večje zverine…
Potem smo se še malo zaklepetali z obiskovalci in en prijazen gospod iz Poljan nama je predlagal, da greva nazaj po drugi poti.

In naju je spremljal čez južno stran Stolpnika do nekega krmišča, kjer se je on poslovil in nama opisal pot naprej.Midva sva šla Čez Kamno gorico, in po bližnjici čez cvetoče trave

po kolovozih, ki naju je pripeljal na asfaltno pot in nato sva čez Sovjek,

kjer sva že videla najin cilj.A pot se je še kar vlekla.Ko sva prispela do avta, sva se spustila malo niže in na lepi jasi si vzela čas za počitek in dobro kavico, ki jo je seveda skuhal On…Pozno popoldan sva se počasi odpravila nazaj. Utrujena, a zadovoljna ..spoznala sva tudi ta del naše dežele. Drugič se še vrneva na Konjiško goro na tri Križe, a z druge strani.Ta gora ima toliko poti kot naš Koželj. Kjer greš prideš na vrh, ali obratno… Zgubiti se ne moreš…