Corona virusu ob rob...
Tako pa smo dočakali povrnitev jeseni, z njo pa povrnitev oziroma razširitev okužb z virusom, še veliko v večjem obsegu, kot je bilo to spomladi. Ko smo mislili, bili prepričani, da je ta virus samo plod domišljije vodilnih na vladi, da bi s tem malo utišali , ukrotili nezadovoljne državljane ki so protestirali, če ne že javno, vsaj po tihem proti ukrepom in s stanjem v državi. A ukrepi so bili, potrebni če smo hoteli da vsaj gospodarstvo ne zapade v popolni vakum...Pa smo potem stisnili zobe, se držali napotkov in priporočil , ki so bile v nekaterih primerih absurdne, a vendarle, je kazalo da smo premagali to zlo...
Po letnem kratkem zatišju, da smo vsi lahko spet krepko zadihali iz globine pljuč, ljudje so se spet lahko vrnili na svoja delovna mesta, seveda z omejitvami , a veseli, da se je stanje le vsaj malo popravilo, vedoč pa , da virus ni nekaj otipljivega, kot kokoš, ki ji lahko zaviješ vrat in trdno veš da je ni več med živimi...da je treba še naprej upoštevati nasvete … umivanje , razkuževanje rok , varno razdaljo, da ne zapadeš v vsesplošno objemanje, poljubovanje rokovanje, naključnih ne/znancev na raznih žurih, češ saj ga poznam, saj ta virus je zgodovina, čeprav so evidentna poročila pokazala , da še zdaleč nismo iz te virusne krize.
A ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi in ostalemu svetu so pričele številke drastično naraščati... A mi smo še vedno pravili , to se dogaja drugje pri nas smo že izven tega... Čeprav je stroka svarila pred jesenskimi ponovnimi izbruhi smo seveda , kot nejeverni Tomaži dejali, ah nekako bo že.....
Potem pa se je kar naenkrat vse poslabšalo. Okužb je bilo vsak dan več, tudi umrljivost narašča, a še vedno so nekateri prepričani da je to samo pač samo nekaj kar so si izmislili posamezniki....
Pa smo kar naenkrat zašli v več barvne cone. , rumena cona in nekaj rdeče, toliko za kontrast. Pa nekaj zelenih teh je bilo res malo... Sedaj pa smo kar naenkrat zažareli v sijoči rdeči barvi, kot semafor, z njimi pa spet nove prepovedi, v šolah gostinskih obratih in še in še...Spet se je- se bo kriza poglobila, z njo pa usode, revščina že tako , komaj shajajočih družin posameznikov, ki živijo iz rok v usta.....
Z novimi ukrepi se bo poglobil že tako velika razlika med prepad med ljudmi... Med stiki, ki jih je novodobni sistem virtualnega življenja še poglobil.. Sosedje se zapirajo vase, še tisti, ki so se radi pogovarjali bežijo v zavetje svojih hiš in stanovanj...
Pa nasilje , ki ga povzroča alkoholizem je še bolj stopilo v ospredje.... Posebno so ranljiva vrsta, otroci in ženske...In to v enaindvajsetem stoletju... sramota za družbo....A to je že druga zgodba, ki se ni pričela z Covid 19 virusom ...
Ukrepi taki , ki so nujni, ki so dorečeni, pa taki , ko ne veš točno kako in kaj. Na primer maske. Razumem v zaprtih prostorih v mestu na ulicah, kjer je gneča v naselju, kako pa je s tem na sprehodu v parku v naravi, kjer redko srečaš koga???’ Pa še to maska , če pomaga, ampak tisti, ki nosi poleg maske še očala, naj poskusi pa bo videl kako je. Nujno potrebuješ brisalce za stekla.... Poskusiš vse... Daš masko tako visoko, da ti že skoraj pokrije polovico oči pa še vseeno se rosijo. Stisneš žico na zgornji strani maske, nič ne pomaga, če greš hitro si zadihan. Potem pa se ti zazdi da tavaš v tako gosti megli, da bi jo lahko rezal, kot je dejal palček Smuk...Seveda je ne snameš, kako le, ko pa krožijo okoli tebe varnostniki, ter policija v avtomobilih, ki pa roko na srce mislim da bolj išče kaj drugega, a nikoli ne veš. Opažam pa , da je vedno manj ljudi zunaj v naravi, s tem pa se manjša tudi odpornost za virus, gripo, prehlad in še razne bolezni... No to je pač samo moje skromno zapažanje v teh težkih negotovih časih....
Ni komentarjev:
Objavite komentar