Contributors

nedelja, 25. oktober 2020

Tudi to je življenje. Praznični dan- Dan Suverenosti-- Enotni ? Močni? Ali res?? .

 Ja danes  je državni praznik-Dan suverenosti... s katerim se spominjamo odhoda zadnjega vojak


a JLA iz Slovenije, s čimer, naj bi Slovenija dokončno postala suverena država.... 

Kot je predsednik vlade  Janez Janša ob 29 obletnici dejal dejal...  Citiram :  Naj bi bil dan spomina  in opomina , kako nas  povezanost v skupnem cilju , kot narod ohranja žive in močne.....Citat končan

Vse lepo in prav!

 Pa premišljujem , a je res, smo povezani,  da smo močni, kot smo bili pred devetindvajsetim  leti,... Če količkaj prebiraš časopise, brskaš po spletu , vidiš, čutiš, da je le malo kje enotnost povezanost , ki je bila takrat cilj osamosvojitve, da skupno zaživimo kot homogeni narod , da si ne nasprotujemo, nagajamo, pač samo zato, da smo proti drugemu... Smo dorasli vsemu temu??

Da ne bo  privilegiranih, da ne bo  družin , ki komaj shajajo iz meseca v mesec,  da bodo upokojenci dobivali primerno pokojnino, katero so zaslužili s trdim delom, ne pa da se jim klesti iz leta v leto.... Da si ne morejo privoščiti , tega, kar je za nekatere , samoumevno... Sanjali smo, kot nam je bilo obljubljeno, da bomo postali druga Švica... ta beseda se je še kako usidrala v našo zavest, ,saj je bila  izrečena iz ust politikov..... Ja takrat smo še bili naivni, , ker smo verjeli, da bomo z odhodom vojakov JLA  postali homogena družba, ki bo s skupno močjo zagnala gospodarstvo in napredek .... 

Žal smo obtičali na mestu. Celo nazadovali smo, Tajkuni so  se razpasli, kot gobe po dežju. Podjetja  nekoč ponos Slovenije, so klavrno propadala, preprodajali so jih kot ničvredno robo, pod ceno, za denar, ki je poniknil neznano kam.....Tujci so prevzemali  firme, kar enkrat smo se zavedali, da prav za prav je v naši deželi še prekleto malo našega...

 Samo narava, nam je še ostala, a tudi tu ne gre vse tako gladko , kot bi si kdo mislil, ...  Bojim se , da bomo tudi ob vodne  vire, da bomo v bližnji, ali mogoče malo daljni prihodnosti, morali kupovati tudi do zdaj lastno vodo.  Od vode do zraka , pa je samo korak.... 

Človeška pohlepnost, ki se lepo ovija v napredek ne pozna meja...

 Premišljujem , da če bi nam uspelo takrat ostati enotni, kot smo bili ob referendumu za osamosvojitev Slovenije, da bi namesto da, smo vajeti prepustili tujcem, sami zagrabili zanje, in pognali konje napredka domačih ljudi, domačih firm, da bi bolj cenili kar je slovenskega, bi danes 29 let pozneje ponosno lahko dejali... Uspeli smo, ker smo enotni, ker si ne nasprotujemo, če so drugi drugačnega mnenja, da ne živimo v preteklosti, ne širimo nestrpnosti sovražnosti, , da je nam vsem skupaj samo en cilj za Slovenijo, za skupno deželo za različnost v mišljenju.. Za lepši jutri! .. Ja takrat pa bi lahko dejali :Uspeli smo....

p.p.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Spomini starega gojzarja:

 Vrholanov vrh 710 metrov Kot že v prejšnjem zapisu rečeno sva se s prevala odpravila naprej po čudoviti gozdni poti, ki je sicer razgibana ...