Moje premišljevanje o življenju , kaj mine, kaj se ponavlja , kaj lahko spremenimo?!
V teh turbulentnih časih, ko komaj dohajamo, razna navodila, prepovedi, skoraj vsak dan drugačna, ko se pač politika in stroka ne moreta zediniti, kako in kaj naprej, da se bi preprečilo omililo stanje ki je nastal zaradi virusa Covid 19..
Vedno se je dogajalo, da si bil pač prikrajšan za razne svoboščine vsakdanjega življenja...Seveda smo tisti, ki smo že nekaj časa na tem svetu doživeli razne prepovedi. Tudi prej so bile, a to je že druga zgodba!
Se spomnim davnega leta nazaj 1952,da so člani Udbe kontrolirali na božični večer ob polnočnicah, kaj bo pridigal župnik -. Še sedaj imam pred očmi mrke može v plaščih, ki so s pobožno sklenjenimi rokami vpijali vase vsako besedo župnika... A ker je naš župnik pisatelj Franc Ksaver Meško, dal že med vojno skozi deportacijo v Srbijo, in je bil res domoljuben človek ... Vedel je kaj lahko reče kaj ne... A že takrat je bila prepoved svobode govora...
A tudi to je minilo!!!
Ko so bili gotovi učitelji v šolah tako komunistično nastrojeni, da so bili bolj papeški od papeža, posledice so nosili učenci...
A tudi to je minilo!!
Potem je prišel čas , da si se zaposlil, ustvaril družino želel si se osamosvojiti, ne pa tako, kot sedaj, ko so še trideset , štiridesetletniki pri starših, ter živijo na njihov račun... žal nisi dobil stanovanja takoj, ali pa šele čez nekaj let , seveda, če si bil v partiji si ga dobil takoj, v pol leta , ja veze so takrat delale sto na uro....No to še najbrž tudi sedaj.. Bila je razredno razločevanje, omejevanje. Predvsem pa občutek krivice, in spoznanje, da smo kljub svobodi neenakopravni..
A tudi to je minilo...
Veliko čemu smo se morali odreči, , doma je bila revščina, primanjkovalo je sedaj tako smoumevnih stvari, hodili smo v Graz, v Trst, Celovec kupovat oblačila. od kave , do pralnega praška kavbojk..itd. .Imeli smo vtis, kot da nam je dana možnost kupiti vse, zajela nas je prava nakupovalna mrzlica, a smo se kmalu streznili, doma, ko smo ugotovili, da smo zapravili veliko več, kot je premogla naša denarnica...Kako smo hrepeneli , da bi se pri nas napolnile trgovine, da ne bi bili omejeni samo na tuje trgovine...
A tudi to je minilo...
Čas je mineval , marsikaj se je sprostilo , lažje smo zadihali ,vedno bolj smo se približevali koncu stoletja, vmes , je bila omejitev, zaradi pomanjkanja naftnih derivatov so uvedli bone, Natočil si lahko samo 40 l bencina... Pa omejitev vožnje parnih neparnih številk... Bilo je zanimivo, ko te je policija ujela na drugemu koncu države, ...Ja nič plačal si kazen počakal naslednji dan ter se odpeljal domov z grenkobo v srcu.....
A tudi to je minilo...
So pa bili takrat časi , ko je delavec , bil malo bolj cenjen in spoštova, n kljub napornemu delu, si je lahko privoščil dopust , v različnih krajih, Jugoslavije, kjer so imela naša podjetja svoje domove, svoje hotele in počitniške hišice... No tam (skoraj) ni bilo omejitev , seveda pa je bilo tudi odvisno od položaja v službi, od globine žepa oz. teže denarnice ali si lahko šel v počitniško prikolico, hišico, apartma, ali hotel s štirimi, petimi zvezdicami.... Ja žal tudi tu je bila omejitev
A tudi to je minilo.
No potem smo doživeli slavni novi Milenium , še prej smo se osamosvojili, pričakovali smo , kot nam je bilo obljubljeno drugo Švico kjer smo vsi imeli vtis, da smo dočakali zlato Ero.... Materializem , potrošništvo se je razmahnilo , napredek vse je bilo na dosegu roke vse se . Navdušeni za trenutek celo enotni smo rajali ob spoznanju da smo končno na svoji zemlji gospodar, da bo šlo vse samo na bolje... Ves svet se nam je zdel lepši ,...oči smo imeli uprte v vladne vrste, s prepričanjem, da se bodo izpolnile vse obljube, ki so nam jih tako z velikim zanosom obljubljali...
A tudi to je minilo
Minili so skoraj brezplačni dopusti, izčrpanih delavcev, da bi si lahko vsaj malo napolnili baterije za naslednje napore ,razni regresi, plače in pokojnine so se manjšale, čeprav so si jih delavci zaslužili s trdim delom, podjetja so propadala, vse več ljudi je bilo brezposelnih čeprav so si jih delavci zaslužili z trdim delom, podjetja so propadala, vse več ljudi je bilo brezposelnih .. Vse več firm, kivso bile ponos nasih ljudi je prešlo v tuje roke, kjer so spet postali hlapci brez pravic in s hitrim odpustom z dela, če ni izpolnjeval vseh norm in odredb
Vse več posameznih ljudi se je okoristilo s prevzemom podjetjih , malo kateri so bili kaznovani zato, celo tako je da so odšli še na boljše delovno mesto...
A to žal ni minilo...
Ah ja sedaj pa je preplavil našo državo , kot vso Evropo in večino sveta virus imenovan Corona Covid 19... Pomladni val je terjal kar nekaj smrtnih žrtev , ter obolenj. Nastala je velika gospodarska škoda...Vse več ljudi je ostalo doma, lokali so bili zaprti, v trgovine smo lahko hodili samo v določenem času, itd....A ta virus nam je pokazal ogledalo, da nismo dovolj pripravljeni, da domovi starejših niso dobro organizirani, da je v bolnicah premalo , ter tudi premalo usposobljenega osebja... A se je obljubljalo da, če bo prišel drugi val, bomo pripravljeni....
A to ni minilo
Nismo pripravljeni , vsak dan je več okužb, več smrti, več bojazni, straha med ljudmi, izolacije, z njo pa povezano nasilje, alkoholizem v družinah, osamljenost ljudi , ter revščina, ki raste iz dneva v dan... Spet so zaprti lokali, šole, vrtci, obvezna nošnja mask, ki pa je niti na ulicah ljudje ne spoštujejo... A mislim , da se mora res vsak sam zavedati, da je to od vsakega dolžnost da se sam pazi , ter pazi da ne pride z drugimi v tesen stik... Kajti kaj pa je končno teden mesec, ali celo tri, z primerjavo da zbolimo, ter da nas odneso z nogami naprej tja kamor bomo vsi enkrat šli, a ne še sedaj , ne po lastni neumnosti,, takrat pa bi lahko, če bi seveda bilo možno dejali... Ja minilo je in ni popravnega izpita zato....
p.p
Ni komentarjev:
Objavite komentar