tudi to je življenje:Hitrost, brzina, naglica, nestrpnost

• 
  
• V teh dneh, ko, se bliža dan mrtvih, ko bi morali se malo zaustaviti , ,kajti ta dan naj bi bil dan spomina na tiste, ki so odšli pred nami tja, na ono stran , od koder ni več vrnitve. 
• Opažam pa , v teh dneh da se vsem tako zelo mudi, in to ne samo odraslim, ampak tudi že malčkom , ki so , kje takšni, da imaš vtis , da so vsi hiperaktivni..., da mora iti vse na hitro po njihovih željah in zahtevah.
•  Navadno greva midva  nabavljati mesečno špecerijo, kot je že navada dobrih  dvainpetdeset , takrat, ko je nov priliv denarja.  Seveda greš potem še nekajkrat čez mesec, kot je zelenjava , sadje jogurti itd,,, a glavnina mora bti doma...Je že tako, da je dobro da imaš  pri roki, če hočeš skuhati kaj. Ne pa tako, da ko se spomniš, aha danes bi tole naredil, pa stečeš v trgovino. Potem se še te pač prime nekaj takih artiklov, ki jih morda sploh ne rabiš, a so tako lepo naloženi in vabijo, da se jih usmiliš in jih kupiš. ( No to tako mimogrede)...Prej je to bilo sredi meseca, sedaj je pač že skoraj tri desetletja zadnjega, ko je pokojnina.
• Pa sva se menila, , sigurno bo pred praznikom velika gneča  v trgovinah in sva šla dan pred pokojnino v trgovine. Pa saj ne  morem verjeti, ali so vsi  potrošniki prišli do tega zaključka. Tako polno je bilo v trgovinah, da sva imela vtis, kot da je vse zaston, da je totalna razprodaja...da o tem kake kolone so  čakale, da  se priključijo na glavno cesto, sploh ne govorim. ...
• No ker sva oba bolj strpne narave, sva vseeno vse opravila. Pravijo sicer (mladi) da so starejši tako nestrpni, oziroma v trgovinah počasni. A naj ne pozabijo, da bodo tudi oni enkrat postali počasnejši ( če bodo  seveda dočakali).Ker se jim sedaj takooo zelo mudi. No niso vsi enaki, tudi starejši so nekateri, kot navite ure..
•  A vseeno sem opazovala ljudi. Pa vsem se tako mudi. Pešci sploh ne pogledajo več  ne na levo ne na desno “juriš”čez cesto. Slišalo se je cviljenje zavor , voznik pa je celo bentil, da naj gleda, kje hodi. Gospodična je samo dvignila glavo, pokazala prehod za pešce  in odhitela naprej.  Sem pa videla ,jaz še prej, tik preden se je voznik zapeljal na prehod je ona šla čez in to v zaletu...Potem  sem videla voznico, ki je izsiljevala na krožišču . Opazila sem samo visoko dvignjene roke od obeh voznikov, ter  gibanje ustnic od obeh. Hm, molila sigurno nista. Pa voznike , ki prehitevajo za vsako ceno. Potem pa je kje delo na cesti, pa morajo lepo čakati, da jih spustijo naprej. Nisem škodoželjne narave, a takrat priznam, si mislim :Pa bi prej peljal normalno pa bi sedaj lahko šli naprej tako kot mi...
• Pa v trgovini, vsak bi najraje bil gotov  še prej da sploh stopi skozi vrata......Ja ljudje božji pa kam se mudi. Potem pa poslušaš zjutraj po radio, da je voznik povozil tega in tega, da je zapeljal zaradi prevelike hitrosti čez škarpo, da se prepirajo tožijo zaradi nepomembnih stvari. Ko pa enkrat prestopiš prag večnosti, je pač vseeno ,kaj  si imel, kaj si hotel imeti še več.... Kdo ti ni bil všeč. Pa da si pozabil živeti....
• V teh jesenskih dneh ugotavljam , da se vsem tako mudi, sedaj ne vem ali bi čim prej radi prišli do vrat, ki so odprta noč in dan...
• Jaz pa si zadnje čase vedno bolj želim ustaviti čas, no ne tako kot ga mi vsako jesen, ko damo uro za šest deset minut nazaj, ampak da bi dan trajal čim dalje, da bi  zavestno uživala življenje z vsemi dobrimi, žal tudi slabšimi stranmi , a te nas očiščujejo , ter nas naredijo močnejše za naprej, da znamo  prejemati udarce usode, ter bolj ceniti to čudovito stvar, ki  se imenuje ŽIVLJENJE-
• Da bi lahko takrat, ko bo čas  zato z mirno vestjo dejala . Bilo je vredno živeti...
• P:P.

1.