TUDI TO je ŽIVLJENJE - TEČEJO TEČEJO LETA....

 Tebi-

Tvoji zlati lasje, gosto valujoči.
Tvoje oči in v njih odsev sreče.
Tvoji zlati lasje, ne več tako bujni.
A tvoje oči so še vedno polne sreče.

Tvoji zlati lasje, ali so sploh bili zlati ?
Da - te tvoje oči ne bi mogle lagati !

Tvoji zlati lasje, to je le še spomin.
Ki privre iz globin, a ko se zazrem v tvoje oči.
vidim v njih odsev najinih  minulih dni.
In spet se mi vse kot prvi dan zazdi.

Gledam najin obraz, ki razoral ga je čas,
skrbi in delo pustile so sledi.
Vem da se bližava koncu poti,
tja  ,onkraj , kjer se končajo  vse sledi.

Počasi greva za soncem in modrino neba.
Sence se daljšajo in sonca je  manj,
a vem da tam nekje je kraj
s  soncem obsijan
kjer  se bova midva  nekoč   spet našla...

P:P:
ob "prvi" 50 letnici skupne poti življenja
od 25.12.1965-25.12. 2015