Spomini starega gojzarja. Proti Peci..

Pot na  Peco.

. ko načrtuješ pa se vse drugače obrne...

Pravijo če ima včasih hudič mlade nima samo enega ampak 100...

Desetega julija sva imela letos  planiran pohod na Peco, nočni pohod, kot je že  kar nekaj let klasika,  sedaj odkar ima on problem s soncem.

.In tudi meni preveč ne odgovarja.

Že veliko pred polnočjo sva se odpravila od doma,kajti nisva mogla spati sva dejala:Ker hodiva zelo počasi in bova uživala res vsak trenutek poslovilnega pohoda nikamor se nama ne bo mudilo.. .Uživala bova v pravljični noči, da bova na vrh Pece prišla pred soncem, saj to je za naju že klasika. No tako zgodaj še nikoli nisva šla a enkrat   sva prišla vzporedno s soncem,na vrh Pece  enkrat pa sva ga čakala.

Neprecenljivo doživetje zato se splača vstati zelo zgodaj

.. Torej ,ko sva odhajala iz Šaleške doline je nad nama bilo  zvezdnato nebo, zelo sva bila vesela ,da bova imela krasno noč za pohod..

Ko pa sva se pripeljala blizu Zavodnja, sva tam nad Smrekovcem opazila bliskanje,ter  tiho bobnenje ki je nakazovalo da tam nekje divja nevihta..

A kot večna optimista, sva samo zamahnila z roko ter dejala :

Ne bo hudega kajti napovedano je bilo vreme brez dežja..

Ko sva se pričela spuščati Slemena navzdol, se je od nekod pojavila ploha, pravzaprav to naju ni nič vznemirilo, bilo pa je zelo zanimivo kajti asfalt je bil segret in dež je pričel pred nama ustvarjati skrivnostnem meglice ki so se dvigale iz razgretega asfalta, ter ustvarjati skoraj ne svane podobe kot da bi pred avtom v soju luči plesale žalik žene.. ko pa sva se približala ravnini ter potoku proti črni je dež nenadoma ponehal...

No to je ploha nič ne de, bo pa malo ohladilo ozračje, ko sva se pripeljala do Črne, kjer  se je  bleščala cesta v soju luči . Izstopila sem  kot vedno  sva se ustavila ,navado  slikam 

čudoviti barvni kamniti steber.....in ja res sem se skoraj razjokala takrat, ko je Črno prizadelo razdejanje in sem videla ta steber med ruševinami ja kako je narava kruta.......

 na  rondoju sredi trga, slikala sem tudi medveda v votlini bilo je tako toplo prav soparna noč .Komaj se je dalo dihati. Sem njemu dejala, veš sem kar vesela,ko bova više bo boljši zrak.....

A deževalo ni več .. ampak tam v smeri Koprivne in Olševe se je nad obzorjem rahlo bliskalo.

Sva dejala oddaljuje se..

Midva pa sva nadaljevala vožnjo skozi Črno, do odcepa za Toplo in Pikovo..

Takrat opaziva  ob cesti obvestilo, da je cesta popolnoma zaprta ,zjutraj od 7.00 ure pa do 17 ure zvečer..

Prvo sva nameravala zapeljati navzgor  v smeri Pikovega, potem pa sva pričela računati če midva prispeva na vrh  zjutraj ob peti uri bova do 8.30 nazaj do koče na Peci in nekako nama ni šlo v račun da bi morala do petih popoldne čakati da se lahko vrneva nazaj sploh nisva vedela kje je zapora ali je višje ali nižje..Pa tudi na vreme se nisva preveč zanesla , kljub napovedi da bo lepo...

 Tako sva po dolgem razgovoru, se odločila ,da se obrneva  in zapeljeva nazaj domov..

Pa še dobro je bilo , da sva se odločila tako, kajti ko sva pripeljala do Zavodnja , kjer sva za trenutek ustavila da poslikam  razsvetljeno cerkev sv. Petraa  komaj sva se odpeljala naprej pa se je spet razbesnela nevihta z grozovitim grmenjem in bliskanjem  nad nama, ki je naju spremljala vse do Velenja .. tako je deževalo da so brisalci komaj komaj utegnili brisati dežne kaplje s šipe.

A sva po tem dejala, da je vse slabo za nekaj dobro, kajti če bi nadaljevala pot bi prišla najbrž že kar visoko, ko bi naju presenetila nevihta takrat pač ni prijetno predvsem pa ne varno biti zunaj v naravi..Še vedno je najin motoprvo je varnost!

Tako je res za   letos za poletje   načrtovan pohod na Peco odpadel, sicer sem potem na Facebooku od prijateljev izvedela da pelje cesta do Mušenika, ena  cesta pa pripelje iz Mežice ,a če nisi domačin pač ne veš..

Sedaj pa je tako ali tako to katastrofalno neurje, ki je prizadelo uboge Korošce , tako ali tako za letos od plaknilo pohod na Peco..Pa še marsikaj drugam. A kot vedno sva optimista in upava , da se bo sčasoma vse spet uredilo. A tako , kot je bilo nikoli več ne bo...

P.P

Tudi to je življenje :Vonj po kavi , vonj po kavi ...

 Zadnje čase res veliko premišljujem o tem kako se vse spreminja,  žal ugotavljam da veliko na slabše, malo kaj je boljše, a se trudim da pač v vsem vidim dobro, kajti o tem sem tudi prepričana da nisem pesimist.. ali so  ta spoznanja , prinesla leta, ali pa je res tako..

Torej,tokrat o kavi.

Priznam da obožujem kavo katero pijem od 25 tega leta naprej, torej celih 52 let..

Še preden sem pričela s pitjem kave , takrat se je šele uvajala tako da s pitjem kave , takrat je bila že prava redkost, a kljub temu se še spomnim mame, kadar je skuhala kavo ,ki ji jo je prinesla njena sestra iz Zagreba.. Prav pobožno in čisto počasi jo je srkala v kuhinji pa je tako omamno dišalo in to je še sedaj po tolikih letih mi ostalo v spominu..

Drugače se je pila ječmenova kava ali Divka, in Knajpova mešanica..

 Jaz sem relativno pozno pričela s pitjem kave, a sem vedno dejala, če je dobra  tako ,kot diši potem jo bom poizkusila in res sem jo. Sprva iz navade, dokler meni zasvojila,

Spomnim se kako sva s    prijateljico redno vsak dan uživali ob njej ,navadno sva se dobivali enkrat pri njej enkrat pri meni, stanovala je nad mano, še sedaj ko se spomnim tega, ko  sem se vzpenjala po stopnicah navzgor kako omamno mi je pridišala nasproti, da mi je že prej, ko sem sploh imela priliko jo poskusiti je njen vonj  zadovoljil vse moje čute ,tako da so bile moje brbončice pripravljene na pravo  ekstazo aromatičnega vrhunca ,ko sem skodelico  ponesla k ustim.

Res sem dolga leta uživala v  njenem aromatičnem okusu, predvsem pa ob njenem vonju.. res obožujem kavo navadno pijem zjutraj popoldne obvezno pa zvečer tik pred spanjem, ja to je za marsikoga prav čudno, kajti navadno ljudi kava predrami, a mene  zvečer vedno uspava. Imam sicer bolj nizek krvni tlak morda je tudi zato tako... Če je zvečer ne pijem se ponoči z glavobolom. Ko jo  pa pijem spim trdno vso noč ...

Zadnje čase pa opažam da se je njen vonj nekam izgubil niti nima okusa pravega, kaj šele da bi te privabil njen vonj..

Sedaj ne vem ,ali je res tako kot pravijo, da se iz vseh surovin potegne ven , kar se pač da, tako ima industrija dvojni profit.

Ali pa je to vse v imenu zdravja: moka se prodaja brez glutena, mleko brez laktoze, dobiš ga več vrst z različno maščobo , skoraj sama voda, da pač lahko izbiraš vse v imenu zdravja in tako dalje.A če bi bilo to res potem sedaj ne bi bilo bolnih ljudi.. Bolj ko postajamo napredni si vedno znova in znova domišljamo, kaj vse bi še izboljšali ,v bistvu je pa veliko kaj  slabše kajti toliko bolnih ljudi kot je sedaj jih včasih ni bilo pa so pili polnomastno mleko, jedli doma pridelano hrano, uživali ob domačem kruhu ne pa tako kot sedaj ko kupiš kruh in ga lahko kar precej poješ ,pa je prazen kot pena.. najbrž je tudi pri kavi tako da, potegnejo  ven vso aromo jo uporabijo za  kavne bombone, likerje pecivo in tako dalje kar ostane ,so še pač samo otrobi od kavnih zrn..

Res mi je žal, če se je njen vonj za vedno izgubil a nisem edina ki tako mislim..

Če se samo spomnim kako je bila cenjena najbolj prodajana znamka kave, včasih, če smo pili kje kakšno kavo smo takoj vedeli , to pa ni  ta in ta. kava..

Ko pa so podjetja, ki so prodajala to znamko kave prevzeli tujci se je s kvaliteto izgubil tudi njen aromatičen  vonj... No to je pač moje osebno mnenje..

Sedaj lahko kupiš to znamko kave z ne vem koliki imeni ampak tisti božanski vonj je izginil....

Sicer se je pri prehrambenih artiklih veliko kaj spremenilo ne samo pri kavi ,postalo je vse dražje a tiste prave kvalitete ni več... Vse je izginilo se razblinilo zraku, tako kot se je razblinil vonj po kavi ,vonj po kavi...

P.P.

Spomini starega gojzarja STROPNICA 862 m

 sicer ne pišem po vrstnem redu, a saj končno je vseeno, kajti so vsi pohoodi ločeni...

Torej Pravzaprav sva ta dan  nameravala ostati doma in se malo regenerirati,po  obisku Stenice prejšnjega dne....S neverjetno sva se dobro počutila kljub vsem pohodom, ki sva jih opravila v tem tednu Gozdnik ter Stenica.. pa še tako je v dolini napovedujejo vroče vreme midva pa imava rada zeleno, hladno razkošje naših gozdov.. pa še tako je,seveda bi bilo lepo, če bi lahko sedaj šla še kam na kakšno oddaljen vrh , malo bolj obiskan znan vrh....po drugi strani pa sva lahko vesela in hvaležna, da dodobra raziščeva našo domačo dolino, ter vrhove okoli nje in ja tako lepi so toliko lepih skritih kotičkov imamo res bi bilo škoda če jih ne bi videla... Tukaj se potrjuje rek povsod je lepo doma je najlepše...

Peljala sva se skozi Šenbric, mimo cerkve svetega Brica, ter nato navzgor

Mimo Šmarskih Cirkovc, malo malo znaka naprej stoji kamnita miza kjer sva midva vedno kadar sva šla ste strani na strop nico za vila na desno sedaj pa sva se peljala naravnost navzdol proti Škalskim Cirkovcam.

Ter nato skozi  krasno dolino, katero sva letos meseca januarja  prehodila, ko sva villa na Stropnici šla sva od kamnite mize navzgor, bilo je toliko snega da se je nama nad kolenom ugrezalo, zato sva se za povratek potem odločila, oziroma je to nama priporočil 1 pohodnik ,ki je naju  srečal, da lahko greva po spluženi  cesti naokoli in se bova vrnila do izhodišča..

Vse lepo in prav,samo  sem ga pa pozabila vprašati, kako dolga je ta pot ..bila je dolga dobre štiri kilometre, bilo je zelo naporno kajti cesta je bila poledenela pa že prej sva bila od gazenja utrujena ,ampak sva zmogla..

Tako sva se sedaj mirne vesti peljala skozi to ozko lepo  dolino.. 

Pri kmetiji in tem krasnemu križu zavijemo na desno

Ko vidim ciklame še vedno zelena jesen ni več daleč..

Nekaj časa sva šla po gozdni cesti nato pa sva krenila rahlo v hrib mimo vikenda travnika po gozdni cesti

Kjer je bilo zelo veliko cvetja konjske grive dobre misli ter vsa ta ki pa je že odcvetal..

Zelo veliko metuljev je bilo povsod

S te strani je res čudovita pot tolikokrat sva že bila na stropni c&a tukaj gor greva sedaj prvičDohitela naju je gospa iz Cirkovc, od katere sva izvedela kar precej..

Prišla sva do prvega vrha 880 metrov visokega kjer je srčna pot z veliko energijskimi točkami

Zelo lepo urejeno in zanimivi zapisi

Ja z druge strani prideš tudi tu gor

Na prvem vrhu

je zelo veliko tabel z raznimi in grbi

Tako da se ve kako in kaj

Teh srčkov res veliko visi ob poti kot kažipot na drevesih

Nato pa sva prišla na Stropnico, tako piše v vseh zapisih, a tukaj piše Stropnik, zelo zanimivo je kot ognjišče kup kamenja  in na vrhu izdelano estetsko ognjišče..Pa še toliko ciklam cveti ob njegovem vznožju..

Na tem vrhu sva že velikokrat bila na drugem vrhu kjer je srčna pot pa sva bila sedaj  prvič..

Najbolj pa je najbolj presenetilo koliko je bilo ciklam vrh je tako omamno dišal, da sva globoko diha avala ta naravni parfum matere narave

Od metuljev je največ bilo metulj  gospica

Pa tudi drugega cvetje je bilo zelo veliko lepljiva kadulja zvončnice konjska griva in še in še

Cerkev v Šenbricu od zadaj.

Res lepa pot, jo bova še večkrat prehodila. Z druge strani je veliko bolj strma in tudi kamnita. Tako sedaj sva na Stropnico prišla že s treh strani... 

Zelo sem bila vesela da sem lahko ujela metulja črtastega medvedka, zelo težko da ujameš z razprtimi krili navadno jih  ima skupaj

Skozi gozd poln oblečenih v mah obarvanih zelenih kamnov 

Tudi tukaj sva se slikala za spominUživala sva v čistem zraku idilični predstavitvi srčne poti , senci in miru. Ja lepi so ti kotički, le najti jih je treba. Res sva bila oba vesela, da sva odkrila še to pot in še odaten vrh na Stropnici...Spet sva se vrnila 

mimo Škalskih Cirkovc nazaj do Šenbrica mimo kamnite mize 

Tukaj mimo  Cerkve sv. Brica večkrat kreneva navkreber na Skalni vrh in Vodemljo ter narediva krožno pot čez Hrastovec, Škale Škalsko jezero in nazaj domov..

Hitro sva prispela do kapelice in se nato čez Konovo vrnila domov.

p.p.

..