Spomini starega gojzarja. 1 del. Mesecu aprilu v slovo! 1.del

 

Skoraj ne morem verjeti , da ves mesec nisem nič pisala, ampak tako je!

Torej spet sem tu ..

Sedaj nekaj časa nisem pisala ,kakor imam rada pisano besedo , enostavno  sem imela vtis,kot da sem v vakuumu.   

Skoraj ne morem verjeti da je mesec pri kraju pravzaprav , je tudi marec tako hitro švignil mimo da skoraj ne morem doumeti da bomo že vstopili v cvetoči maj mesec ljubezni, cvetja, zelenja..Veselja vsaj upam ,da bo tako.A mene kot velikega ljubitelja narave ,vem da ne bom razočarana,ker narava nikoli ne razočara. Ona zdravi ,daje energijo in moč ter veselje do življenja.

V začetku meseca sva  sicer dala na stran daljše pohode , nekaj zaradi vremena nekaj zaradi drugih obveznosti... ... Vmes je  bil dež,sneg  velikonočni prazniki , preživeti z družino .

Ter seveda predvolilna vročica z njo se sicer nisem preveč ukvarjala gledala sem samo dva soočenja , pa mi je bilo žal, kajti, kajti tako nizka raven kulturnega izražanja kot je bila letos prikazana na soočenjih in sovražnega namigovanja,obtoževanja, obljub samo poveličevanja  z desne in leve in taki politiki, naj bi nas predstavljali v svetu.. Hm..vem da se lahko pregreje predvolilno  ozračje,a vendarle se da to vse izraziti na kulturnejsi način. Torej dovolj o tem...

Prideš v leta, ko se kar naenkrat     zaveš ,da si postal kot barometer kajti začutiš vsako vremensko motnjo posebno še, če pride s severovzhoda iz Rusije sem  ,kadar prične deževati na zahodu nimam nobenih problemov ,kadar pa prične deževati na severovzhodu ,ja  sedaj ko divja vojna v Ukrajini pravim s severovzhoda ne pride nič dobrega , izvzete so vse druge države razen Rusije ...

Ja takrat pa  nobenemu ne  privoščim, da bi bil v moji koži. Osteoporoza je včasih zelo neusmiljena..Niti tableta ne pomaga

Odločiš da greš malo obiskati zdravnika,...Sicer se je moj zdravnik upokojil ,kar48 let je bil moj zdravnik . Bila zadovoljna z njim. Ima pa zamenjavo..No pa, ker grem res redko k zdravniku ,naj pstane še naprej tako , samo zdravja predvsem pa optizem naj nas ne zapusti...

Malo me je sicer potrlo ko so potrdili, da sem se zmanjšala skoraj za tri centimetre, šalim se na ta račun, da bom počasi se razblinila in kot meglica plavala nad zemljo. ter potem izpuhtela v nebo, al pa nekam vmes, nikoli se ne ve he he... ...

 Kar nekaj dni nisem mogla nikamor potem, ko si spet na nogah si poln energije, pa kar naenkrat ugotoviš, da nimaš več take kondicije, kot si jo imel še predtem..Pa da rabiš kak dan več za regeneriranje ... Ampak ker vem, da  hoja pomaga tudi pri osteoporozi, pa ker sem pri gotovih stvareh trmasta...se menda to prenese tudi na telo in spet uboga ....Tako da se seveda ne predam ,sprva krajše poti , počasi vsak dan opažam, da je kondicija spet na višku torej dokler me je  kolikor toliko  skupaj bom z veseljem še vandrala po tej naši prečudoviti deželi...

Seveda sem potrebovala nekaj dni da se pač prilagodiš svojim zmožnostim in se polna optimizma spet predam novim načrtom in potepanju naokoli..

Kakorkoli kljub vsemu sva obiskala kar nekaj krajev dokler moči niso se povsem povrnile največkrat  Škalsko jezero,  Družmirsko jezero ,Graško goro, Paški Kozjak Špik 1108m , Visoko 991 m. Grad Vodriž , Boč preko Balunjače krožno , ter seveda tradicionalni spomladanski pohod  iz Lovrenca na Gori pod Velikim Kozjem na Lisco in nazaj ...

No o vsem potepanju pa v naslednjih zapisih,ki sledijo..

P.p.

SPOMINI STAREGA GOJZARJA-SKOZI ŠOŠTANJ , NA PUSTI GRAD, TER DEL TRŠKE POTI.

Še zadnji sončni dan v tem tednu, sva izkoristila za obisk pustega gradu nad Šoštanjem. Vsako leto ga navadno obiščejo alan je že tako naneslo da ga nisva.

Na krožišču sva se ozrla na najin cilj Pusti grad pod njim pa je graščina kjer je bila pred davnim časom baje tudi bolnica... Sedaj je stanovanjski objekt.

Parkirala sva na parkirišču sredi mesta v Šoštanju so zelo lepe stavbe všeč so mi...

Nato pa sva se napotila mimo kulturnega doma...

.. skozi Kajuhov park

Do čudovitega modrega mostu kjer je pod njim žuborela čista reka Paka, pogled navzgor

pa pogled navzdol na reko ,katero brežino je krasila cvetoča forzicija

potem pa še malo skozi Šoštanj. Lepo je to mesto,razvija se , seveda je še vedno pod težo TEŠ/a a vseeno so razmere vsaj malo bolje, kot je bilo pred desetletji,mimo občinske stavbeskozi prekrasen trg, kjer smo se še pred 50 leti vozili skozenj, sedaj  pa je peš cona,, tu lahko občuduješ čudovite stavbe,z granitnimi kockami obložena tla..Lepo čisto mesto...

Mimo galerije, ter male trgovinice kjer imajo skoraj vse...

Nato pa še zadnji del

poti skozi ozek pregod , do lesenih stopnic strmo navzgor

mimo cvetočih petelinčkov, ja je že tako, kadar jih vidim se mi pred očmi zvrstijo vsi kraji kkjer rastejo.Kot je Paški Kozjak, Boč Velenjski grad in šeinšše, pač tam kjer jih je bilo vedno zeloooo veliko

Kar hitro sva prehodila te stopnice preštela jih pa nisem ha ha, 

Pred pred nama sva slišala otroški smeh in govorjenje otroci so tudi šli po Trški poti-Aprej da sva jih dohitela so že izginili za skanatim robom...

Mi2 pa sva se približala Pustem u gradu

Kjer sva uživala v razgledu, sicer je vidljivost bila slaba kot povsod te dni, a ker že veva , kje je kaj naju to niti ni preveč motilo.

Toliko cvetja , ja so kar lepše poti, če je narava bolj obarvana 

Tu sva si kot vedno vzela čas, se odpočila prebračla vse kar je zapisano

Ja prijetno je tu gor

Zelo lepo urejeno zadnje čase , tako da ima ta grad vedno zelo veliko obiskovalcev. Krasne klopi za oddih, kjer s elahko odklopiš.

Uživaš v razgledu

Cvetja je bilo toliko veh vrst. Od vetrnic

do , jetrnika 

pljučnika , lapuha trobentic in še in še, bi lahko naštevala,žafrana 

 pa vijolc

ne smem pozabiti... 

Ko  sva se naužila lepote tega kraja pa sva kar nehote, namesto na levo zavila na desno po skalnatem robu naprej po Trški poti. To pot sva enkrat že opravila davnega leta 2013, v jeseni.

Od začetka kar kamnita in strma pot, ki se potem prevesi

sonce je vedno bolj pripekalo, a nekako ni bilo tiste, jasnine, ki sva jo bila dležna na Uršlji gori. Ja ni kaj velika razlika med dolino in planino...

v položnejšo varianto

nato pa po globeli spet dvigne malo više

pot zelo pestra, mimo

 presahlih vodnjakov

uivala sva v strmini, ja je kar razlika, ali je led , južen sneg, ali trdna podlaga 

pod travnikom, kjer na robu stoji preža. Ozka pot vodi čez rob. Vedno grem po njej ha ha , dokler še lahko..

Nato pa nazaj dol in naprej po res lepo označeni poti..

 , nekaj časa po listju nato pa spet po golem pobočju navzdol, kjer gre Trška pot naprej, na levo, midva pa sva zavila na desno, kajti drugače bi se morala vračati, kar precejj časa po asfaltu nazaj do izhodišča...To pa nama trenutno ni bilo preveč povšečiVedno me prevzamejo drevesa belih brez..

Lepo se vidi proti Penku, midva pa sva zavila na desno

Nisva si mogla kaj, kot obstati in občudovati pokrajino pod nama- Reka Paka iz povsem druge perspektive... ja kar nekaj časa je že kar sva hodila tod, a takrat sva šla okolipo cesti

ko sva prečkala strmi rob sva se spet predala  hoji po lepi gozdni poti.

všeč so mi makadamske poti, pa ni važno ali so strme, ali položne, ali ravne. Veliko raje hodiva po njih, kot pa po asfaltu

Tu sva prispela na glavno cesto,
ter se nato

ter se nato napotila poproti ozhodišču, mimo cerkve sv. Mohorja in Fortunata 

ter se za trenutek ustavila tudi na trgu... Nisem sigurna , ali je Kajuhov trg, ali pa je posvečenkomu drugemu. Skratka lepo je tukaj...Mir sonce tista spokojnost , ki že veliko kje izginja iz naših mest.

Nato pa sa se skozi podhode vrnila spet  nazajKjer stijij spomenik in opomnik vojnih žrtev. Vse preveč jih je. Kar zgrozila sem se , ko sem prebrirala imena in priimke na njh. Koliko enakih priimkov . Sedaj v teh nemirnih časih, koblizu nas vre, kot v kotlu , a se nam vsem zdi da je to tako daleč, v resnici pa se ne zavedamo kako krhek ječas miru ..:Žal nas zgodovina nikoli ne izuči... Vedno znova in znova se ponavljajo iste napake, le da morda  sedaj v dobi napredka , lahko še  s strašnejšimi posledicami..  

Zamišljena sva se spet vrnila na modri most , ki nama je povrnil dobro voljo, ter se ob glasbeni šola napotila 

Nazaj do izhodišča, kjer sva se za trenutek ozrla na hrobček nad nama v misli sva hitro preletela najino današnjo pot in se vsa vesela zapeljala domov. 

Doma pa sem hitro dala sušit zdravilne cvetke, ki sem jih nabrala po brezpotjih Trške poti, vedno se splača če narediš korak malo vstran .. Za čajne mešanice , se počasi začenja sezona nabiranja zelišč. Nikoli ne kupujem čajev, kajti, domače nabrano je najbolje najbolj okusno, najbolj zdavo, veliko boljkot tablet... Pa še trojno  korist imaš, ko jih vidiš uživaš,ko jih nabiraš , duhaš , ter seveda ko piješ aromatični čaj...NEPRECENLJIVO ..

Skratka prekrasen dan,  prekrasna pot, potem osvežitev sprehoda skozi sosednje mesto, pa seveda razgibana pot, za kondicijo za zdravje ... Naj jih bo še nekaj...

p-p-