Skoraj ne morem verjeti , da ves mesec nisem nič pisala, ampak tako je!
Torej spet sem tu ..
Sedaj nekaj časa nisem pisala ,kakor imam rada pisano besedo , enostavno sem imela vtis,kot da sem v vakuumu.
Skoraj ne morem verjeti da je mesec pri kraju pravzaprav , je tudi marec tako hitro švignil mimo da skoraj ne morem doumeti da bomo že vstopili v cvetoči maj mesec ljubezni, cvetja, zelenja..Veselja vsaj upam ,da bo tako.A mene kot velikega ljubitelja narave ,vem da ne bom razočarana,ker narava nikoli ne razočara. Ona zdravi ,daje energijo in moč ter veselje do življenja.
V začetku meseca sva sicer dala na stran daljše pohode , nekaj zaradi vremena nekaj zaradi drugih obveznosti... ... Vmes je bil dež,sneg velikonočni prazniki , preživeti z družino .
Ter seveda predvolilna vročica z njo se sicer nisem preveč ukvarjala gledala sem samo dva soočenja , pa mi je bilo žal, kajti, kajti tako nizka raven kulturnega izražanja kot je bila letos prikazana na soočenjih in sovražnega namigovanja,obtoževanja, obljub samo poveličevanja z desne in leve in taki politiki, naj bi nas predstavljali v svetu.. Hm..vem da se lahko pregreje predvolilno ozračje,a vendarle se da to vse izraziti na kulturnejsi način. Torej dovolj o tem...
Prideš v leta, ko se kar naenkrat zaveš ,da si postal kot barometer kajti začutiš vsako vremensko motnjo posebno še, če pride s severovzhoda iz Rusije sem ,kadar prične deževati na zahodu nimam nobenih problemov ,kadar pa prične deževati na severovzhodu ,ja sedaj ko divja vojna v Ukrajini pravim s severovzhoda ne pride nič dobrega , izvzete so vse druge države razen Rusije ...
Ja takrat pa nobenemu ne privoščim, da bi bil v moji koži. Osteoporoza je včasih zelo neusmiljena..Niti tableta ne pomaga
Odločiš da greš malo obiskati zdravnika,...Sicer se je moj zdravnik upokojil ,kar48 let je bil moj zdravnik . Bila zadovoljna z njim. Ima pa zamenjavo..No pa, ker grem res redko k zdravniku ,naj pstane še naprej tako , samo zdravja predvsem pa optizem naj nas ne zapusti...
Malo me je sicer potrlo ko so potrdili, da sem se zmanjšala skoraj za tri centimetre, šalim se na ta račun, da bom počasi se razblinila in kot meglica plavala nad zemljo. ter potem izpuhtela v nebo, al pa nekam vmes, nikoli se ne ve he he... ...
Kar nekaj dni nisem mogla nikamor potem, ko si spet na nogah si poln energije, pa kar naenkrat ugotoviš, da nimaš več take kondicije, kot si jo imel še predtem..Pa da rabiš kak dan več za regeneriranje ... Ampak ker vem, da hoja pomaga tudi pri osteoporozi, pa ker sem pri gotovih stvareh trmasta...se menda to prenese tudi na telo in spet uboga ....Tako da se seveda ne predam ,sprva krajše poti , počasi vsak dan opažam, da je kondicija spet na višku torej dokler me je kolikor toliko skupaj bom z veseljem še vandrala po tej naši prečudoviti deželi...
Seveda sem potrebovala nekaj dni da se pač prilagodiš svojim zmožnostim in se polna optimizma spet predam novim načrtom in potepanju naokoli..
Kakorkoli kljub vsemu sva obiskala kar nekaj krajev dokler moči niso se povsem povrnile največkrat Škalsko jezero, Družmirsko jezero ,Graško goro, Paški Kozjak Špik 1108m , Visoko 991 m. Grad Vodriž , Boč preko Balunjače krožno , ter seveda tradicionalni spomladanski pohod iz Lovrenca na Gori pod Velikim Kozjem na Lisco in nazaj ...
No o vsem potepanju pa v naslednjih zapisih,ki sledijo..
P.p.
Ni komentarjev:
Objavite komentar